V teh nepredvidljivih časih so najemodajalci ponekod prisiljeni rezati najemnine, da obdržijo obstoječe najemnike. Sicer v jesenskem času, ko se po poletnem zatišju število iščočih drastično dvigne, najemojemalci niso ravno v boljšem pogajalskem položaju kot najemodajalci, a je ob velikem številu najemniških stanovanj težko najti najemodajalce, ki bi plačevali hudo visoke najemnine.

Razumljivo, da je morebitna višina znižanja odvisna od različnih dejavnikov. Sama najemnina je tako odvisna od lokacije, torej oddaljenosti od mestnih središč, ohranjenosti nepremičnine, notranje opreme ter starosti stanovanja.

Ko se na trgu pojavi veliko stanovanj, ki se oddajajo, ima najemojemalec večjo pogajalsko moč. Premeten najemnik lahko še tako majhen detajl, ki odstopa, obrne sebi v prid. Slabši pogoji bivanja, neurejen dovoz brez možnosti parkiranja, slaba izolacija, ki veča stroške najemojemalca in tako naprej.
Pred najemom stanovanja se je priporočljivo z lastnikom dogovoriti o vseh pogojih najema in to tudi zapisati v najemno pogodbo. Temeljito je treba pregledati stanovanje, narediti zapisnik stanja stanovanja, v katerem opredelimo vse morebitne poškodbe ter pomanjkljivosti, zapisnik pa podpišeta tako lastnik kot tudi najemnik.

Če najemnik najde pomembnejše napake, jih mora lastnik odpraviti, preden se najemnik vseli. Lahko se tudi dogovorita, da se bodo popravila, ki jih po dogovoru opravi najemnik, upoštevala pri višini najemnine. Hkrati pa se je že v začetku dobro dogovoriti tudi za obveznosti najemnika, to pomeni, v kakšnem stanju naj najemnik zapusti stanovanje.

Pogajanje naj ne bo omejeno le na ceno, pogajate se lahko tudi za zmanjšanje plačila varščine ali popoln odpis le te, saj jo večina najemodajalcev zahteva ob sklenitvi pogodbe. S tem naj bi se najemodajalec zavaroval, da bo stanovanje po izselitvi najemnika v takšnem stanju, kot je bilo na začetku. V teoriji lastnik varščino ob izteku najema vrne, toda v praksi se varščina pogosto uporabi za plačilo zadnjih obrokov najemnine. V primeru, da podpišete najemno pogodbo za daljše časovno obdobje, lahko zahtevate tudi dodaten popust pri najemnini. Prav tako se lahko sporazumno dogovorite za skrajšanje odpovednega roka, ki v povprečju znaša dva oziroma tri mesece. Denarno s tem sicer nič ne boste prihranili, je pa to lahko dobra poteza za naprej, če bi se morebiti nepredvideno preselili kam drugam, ko se bo odprla kakšna ugodnejša ponudba, da boste namesto nižje cene pridobili večje ugodje za isto ceno. Ali pa boljša opremljenost, omogočen dostop do interneta, povečanje površine za zunanjo uporabo, kot so garaža ali klet in podobno.

Veliko se tudi govori o tako imenovanem obveznem plačevanju v rezervni sklad. Tukaj se je potrebno zavedati, da mora to obveznost plačevati lastnik stanovanja in ne najemnik, a pogosto temu ni tako. Podobna zgodba se tudi ponavlja pri vzdrževanju najetega objekta, kjer lastniki radi prenesejo ta strošek kar v najemnino, čeprav je to njihova dolžnosti in strošek.

Pogosto se zgodi, da lastnik in najemnik stanovanja sicer skleneta najemno pogodbo, a je lastnik potem ne prijavi oziroma ne prijavi dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi davčnih obveznosti. Še bolj pogosta praksa pa je, da se v pogodbo zapišejo napačni podatki, kot so manjša kvadratura stanovanja oziroma sobe, ki se oddaja, bistveno slabše stanje stanovanja, kot v resnici je in podobne goljufije. Iz teh namišljenih razlogov se v pogodbo zapiše nižja cena, kot jo dejansko najemnik lastniku plačuje. Če recimo najemnik plačuje višji znesek, po domače povedano plačilo na črno, kakor je to zapisano v najemni pogodbi, češ da je to bolj ugodno za oba, naj najemojemalec raje dvakrat premisli, saj se dohodki od najemnin namreč najemodajalcem štejejo v dohodnino, obdavčeni pa so v skladu z dohodninsko lestvico. Če je na pogodbi naveden manjši znesek, najemodajalec prihrani že na začetku v obliki morebitnega manjšega davka. Ni potrebe torej, da najemnik plačuje toliko višjo najemnino, recimo 50 odstotkov višjo, kar 'na roke', kakor je uradno zapisano v najemni pogodbi.

Kako je z oddajanjem na črno? Na davčni upravi se zavedajo, da številni najemodajalci stanovanja oddajajo na črno, kakršnih koli podatkov o oddajanju nepremičnin na črno pa ne morejo posredovati.

Vam lahko pri najemu kdo pomaga? Kaj počnejo nepremičninske agencije? V kolikor oseba, ki želi najeti stanovanje, nima nikakršnih izkušenj na tem področju oziroma najema stanovanje v kraju, ki ga ne pozna, niti se nima na nikogar obrniti, je priporočljivo, da najame stanovanje prek nepremičninske agencije, saj ji le-ta zagotavlja (oziroma bi ji morala) varnost pri najemu. Ne le, da agencija pomaga pri iskanju primernega stanovanja, preveriti mora tako pravno kot dejansko stanje stanovanja in na koncu tudi poskrbeti za sestavo ustrezne najemne pogodbe. Nepremičninska agencija namreč lokalni teren praviloma dobro pozna, poleg tega ima v svoji bazi raznoliko ponudbo najemniških stanovanj za različne želje in zmožnosti. S tem lahko prihranite veliko časa, denarja in energije pri iskanju vam primernega najemniškega stanovanja. Kljub temu pa veliko najemnikov samostojno išče najemniška stanovanja, torej brez asistence nepremičninske agencije. Agencija prav tako pripravi tudi ustrezno najemno pogodbo, v zameno za vse to pa zaračuna pavšalni znesek, praviloma v višini ene mesečne najemnine.