Naravni izolacijski materiali, kot so lesna vlakna, ekspandirana in impregnirana pluta, ovčja volna, celuloza ali slama, so morda nekoliko dražja izbira od umetnih materialov (steklena volna, kamena volna, stirpor), a imajo številne prednosti. Predvsem pripomorejo k ugodni mikroklimi v prostoru, po svojih tehnoloških značilnostih in toplotni prevodnosti pa so primerljivi z umetnimi materiali. Z dobrim izolacijskim ovojem lahko pozimi zmanjšamo stroške za ogrevanje, poleti pa stroške hlajenja, prav tako zmanjšamo prehajanje hrupa iz in v okolje, ter se izognemo nabiranju kondenza, vlage in posledično razvoju plesni. 

Naravno izolacijo pridobivajo iz dveh vrst naravnih virov: rastlinskih in živalskih (predvsem ovčja volna). Naravno pomeni, da vlaknom v fizično ali tehnično oporo niso primešane sicer ekološko sporne snovi. Naravno pomeni tudi, da je človeku oziroma uporabniku prijazna, in sicer ne samo takrat, ko že deluje v svoji funkciji plašča okoli vašega bivališča, temveč tudi med svojo vgradnjo. Med vgradnjo ne draži kože in dihal, je prijetnega vonja in otipa. 

VRSTE NARAVNE IZOLACIJE

Nabor naravnih materialov, ki jih lahko uporabljamo za izolacijo, je kar bogat. Najpogosteje so v uporabi celuloza, bombaž, lesna volna in lesna vlakna, ovčja volna, konoplja, slama, lan, pluta, trstika. Ti materiali so lahko v obliki plošč, lamel, rol, kosmičev ...

Ovčja volna

Ovčja volna je še posebej prijazna za uporabnika, saj je povsem naraven material, ki mu običajno niso dodane ekološko sporne snovi. Ne le, da ovčja volna lahko ohranja vaš dom topel, je tudi odporna proti ognju oziroma vnetljiva šele pri visokih temperaturah (nad 520 stopinj Celzija). Med stisnjenimi volnenimi vlakni so drobni zračni žepki, zunanja plast je odporna na vodo, notranja plast pa učinkovito absorbira vlago iz prostorov. Njena sestava omogoča dober pretok zraka ter se s prezračevanjem tudi čisti. Na tak način lahko ovčja koža regulira toploto, hkrati pa preprečuje kondenzacijo. Tako ustvarja prijetno bivalno klimo in pozimi vaš dom ohranja topel, poleti pa varuje pred vročino.  

Ena od pomembnih značilnosti ovčje volne je, da vsebuje lanolin (volneni vosek, ki ga izločajo žleze lojnice ovac). Več kot vsebuje lanolina, bolj je ovčja volna izolativna. Poleg tega pa lanolin med drugim odbija pršice, plesen, prah, bakterije, viruse in umazanijo. Običajno volno z naravnimi snovmi dodatno zaščitijo še proti moljem. 

Uporablja se predvsem za izolacijo strehe, stropa, prostora med špirovci, izolacijo notranje in zunanje stene in tal. Običajno pride v obliki mehkih zvitkov, lahko pa se uporabljajo tudi posamezna vlakna ovčje volne (predvsem za večje odprtine in opaž). Njena toplotna prevodnost je okoli 0,035 W/mK. Za primerjavo: umetna izolacija iz kamene volne ima toplotno prevodnost od 0,035 W/mK do 0,040 W/mK. Zvočna izolativnost pri 10-centimetrski izolaciji znaša 55 db.

Bombaž in jeans

V zadnjem času se kot izolativni material vse bolj uveljavljata bombaž in recikliran jeans (predvsem v ZDA). Podobno kot volna je tudi bombaž odporen proti vlagi, zato dobro uravnava vlago v prostoru in je dober toplotni izolator. 

Bombaž je z ekološkega vidika nekoliko sporen, predvsem zaradi načina pridelave, za katero se porabi veliko vode in pesticidov. Obstaja sicer tudi ekološko pridelan bombaž, a so njegove količine v primerjavi s konvencionalno pridelavo zelo nizke. Po drugi strani pa je veliko bolj ekološki recikliran jeans, ki ga uporabljajo za izolacijo. Ostanke modrih kavbojk razrežejo in reciklirajo v debele trakove. Da preprečijo vnetljivost izolacije, ga sicer še dodatno obdelajo. Sicer pa je odporen tudi proti moljem.

Toplotna prevodnost bombaža in jeansa je okoli 0,040 W/mK, poleg tega je ta material tudi dober zvočni izolator in ne povzroča težav z dihali. Njegova slaba stran je, da je precej draga izolacija, zato je primeren predvsem za izolacijo manjših površin. 

Pluta

Pogost naravni material, ki se uporablja za izolacijo, je tudi ekspandirana in impregnirana pluta. Izdelujejo jo iz zmletega lubja drevesa hrasta plutovca, ker plutovec vsebuje naravne sokove, pri izdelavi plute ni treba dodajati lepil ali organskih topil. 

Pomanjkljivost plute je v tem, da je precej omejen vir, saj hrast plutovec raste predvsem na Portugalskem, v Španiji, Severni Afriki in Italiji.

Toplotna izolativnost plute dosega vrednosti med 0,038 in 0,046 W/mK. Je dober zvočni izolator, ne vsebuje strupenih snovi ter je biorazgradljiva.

Pluta je primerna za izolacijo sten iz vseh gradbenih materialov (razen iz lesnih špalet), primerna je tudi za toplotno in zvočno izoliranje tal.

Lesna vlakna

Ena bolj razširjenih naravnih izolacij so tudi lesena vlakna oziroma lesna volna, ki se uporabljajo tako v razsuti obliki kot v obliki plošč. Lesna volna je narejena iz razcefranih lesnih vlaken, ki jih obdelajo z vodo. Pri izdelavi plošč pa za vezivo uporabljajo posebna mineralna veziva. Podobno kot ovčja volna je tudi t. i. lesena volna po strukturi trdna in stabilna ter odporna tudi proti požaru. 

Tovrstna lesena vlakna se uporabljajo za izolacijo fasad, lesenih podov, sten in streh. Pri tem se uporabljajo plošče različnih gostot in debelin. Za izolacijo sten in streh se denimo uporabljajo plošče iz lesenih vlaken, ki so nekoliko mehkejše. Za boljšo odpornost proti vlagi pa lahko plošče impregnirajo z naravnimi smolami. Lesna vlakna v razsuti obliki pa denimo uporabljajo za vpihovanje med konstrukcijske elemente. 

Toplotna prevodnost izolacije iz lesnih vlaken je odvisna od debeline, a se giblje med 0,040 W/mK in 0,045 W/mK. 

Lanena vlakna

Tudi lanena vlakna so dobra naravna izolacija, saj med drugim regulirajo vlago v prostoru. Vlago namreč absorbirajo in jo nato vračajo v prostor. Po energetski učinkovitosti so primerljiva z ovčjo volno. Podobno kot pri lesenih vlaknih je tudi lanena izolacija v različnih oblikah, najpogosteje v obliki lanenih izolacijskih plošč. 

Uporablja se predvsem za izoliranje strehe, stene in tal. Obstajajo še izolacijski trakovi, ki so primerni predvsem za polnjenje in zapiranje utorov in večjih odprtin. Laneni filc se uporablja za talno izolacijo, trakovi lanenega filca pa za zmanjšanje ravni hrupa med nosilci strešnih konstrukcij ter na stiku stene in tal. Uporabni so tudi laneni delci, ki služijo kot izolacijsko polnilo za velike odprtine. 

Lanene plošče so glede toplotne prevodnosti primerljive z drugimi vrstami izolacije, saj njihova prevodnost znaša 0,038 W/mK. 

Celulozni kosmiči

Precej znana in dobra izbira naravne izolacije je celuloza, ki je izdelana iz recikliranega časopisnega papirja in drugega odpadnega papirja. Če se odločite za to vrsto izolacije, prispevate k temu, da se ta odpadni papir ne znajde na odlagališčih, kjer bi prispeval k škodljivim toplogrednim plinom.

Celuloza zelo dobro zadržuje toploto in je učinkovita pri uravnavanju vlade, saj jo sprejema in oddaja. Celulozne kosmiče za večjo varnost obdelajo z mineralnimi protipožarnimi in fungicidnimi sredstvi.  

Celulozni kosmiči se uporabljajo predvsem za izoliranje streh, sten in podov. Prednost je, da jih lahko enakomerno razporedijo in tako zapolnijo vse kotičke. Pri nekaterih drugih vrstah izolacijah, ki so v obliki plošč, se lahko pojavi težava, ker med ploščami nastane stik, na katerem lahko nastane toplotni most. Pri izolaciji iz celuloze pa te težave ni. 

Toplotna prevodnost celulozne izolacije je 0,039 W/mK. 

Konopljina vlakna

Podobno kot lan je tudi konoplja izjemno kvaliteten in vsestransko uporaben izolacijski material. Narejen je iz konopljinih vlaken, ki odlično regulirajo vlago. Konopljina vlakna namreč po potrebi absorbirajo vlago in jo nato oddajajo nazaj v prostor. Podobno kot druge vrste naravnih izolacij tudi konopljina dobro zadržuje toploto in omogoča dihanje konstrukcije. Ker konopljina vlaka ne vsebujejo proteinov, ne potrebujejo kemične obdelave.

Na voljo je v obliki izolacijskih plošč, ki jih lahko uporabljamo za izolacijo sten, stropov in strehe. Pogosto se uporablja predvsem v montažni gradnji za notranje in zunanje stene, predelne stene, podstreho, pa tudi tla. 

Toplotna prevodnost konopljine izolacije je okoli 0,040 W/mK.  

Slama

Slama je eden od naravnih materialov, ki se že stoletja uporablja za izolacijo stavb, a se v zadnjih desetletjih znova vse bolj uveljavlja kot trajnostna izbira. Njena prednost je, da ima majhno težo, je enostavna za pridobivanje in je okolju prijazen material. Primerna je za uporabo z ostalimi materiali ali kot polnilo. Podobno kot druge naravne materiale lahko tudi slamo stisnejo v lahke plošče, ki so prekrite z recikliranim kartonom, ali pa iz nje izdelajo bloke.  

Plošče iz slame lahko uporabljajo kot predelne stene ali stropne obloge. Zelo dobro regulirajo toploto in nudijo zvočno izolacijo. Bale iz slame pogosto kombinirajo z ilovico, s katero jo dodatno utrdijo. Takšna izolacija učinkovito in naravno uravnava vlažnost prostorov.

Toplotna prevodnost slame je nekje med 0,054 in 0,065 W/mK. Je relativno ugodna izbira in predvsem preprosta za uporabo.

Kokosova vlakna

Tudi kokosova vlakna so že preizkušen in učinkovit toplotni in zvočni izolacijski material, ki je priljubljena naravna izolacija tudi pri nas. Kokosova vlakna imajo zelo dobro sposobnost shranjevanja toplote in nizko toplotno prevodnost, s čimer preprečuje toplotne izgube. Poleti ta naravna izolacija ščiti pred vročino, pozimi pa pred mrazom. 

Na trgu so kokosova vlakna kot izolacija na voljo v obliki mehkih in trdih plošč, ki so prepojene z lateksom, ter plošč s srednjo gostoto. Tovrstna izolacija je odporna proti vlagi, plesnim, bakterijam, staranju, žuželkam, glodavcem, posedanju, trohnobi in drobljenju. 

Uporablja se lahko za toplotno izolacijo streh in ostrešij, sten, nekaterih fasad, za tesnjenje oken in vrat, kot podloga za laminate, pa tudi za zvočno zaščito v mokrem in suhem estrihu. 

Njena toplotna prevodnost je okoli 0,045 W/mK. Zagotavlja zelo dobro absorpcijo zvoka. 

Trstika

Naravna izolacija je lahko izdelana tudi iz trstike. Ponavadi gre za plošče, ki so izdelane mehansko, brez dodanih kemikalij. Trstičje je med seboj povezano s pocinkano jekleno žico in sponkami. Ta vrsta izolacije je zelo odporna na razpadanje, saj naravno vsebuje silicijevo kislino.

Uporablja se predvsem pri obnovi spomeniško zavarovanih objektov, kjer se ne sme spreminjati fasade. Stene se s trstiko izolirajo od znotraj, nanje pa se nato lahko nanese katerikoli omet. 

Toplotna izolativnost trstike je 0,058 W/mK. Je izjemno paroprepustna izolacija. 

PREDNOSTI NARAVNE IZOLACIJE

Glavna funkcija vsakršne izolacije je, da vzdržuje primerno temperaturo (poleti preprečuje segrevanje doma, pozimi pa zadržuje toploto) v bivalnih prostorih. Vendar pa so pri izbiri materiala za izolacijo vse bolj pomembni tudi drugi dejavniki. 

Uporaba kemikalij: Vse več družin pazi na to, kakšno hrano uživa, v svojem domu pa posegajo po naravnih materialih, kjer se le da. Tako je tudi pri izbiri izolacije pri mnogih eden najpomembnejših kriterijev prav prisotnost kemikalij. Umetni izolacijski materiali pogosto vsebujejo različna olja, lepila in kemikalije. Pogosto je z njimi treba ravnati v zaščitni opremi, prav tako pa pogosto niso biorazgradljiva. Tudi pri naravnih materialih včasih uporabljajo olja in kemikalije, s katerimi jih dodatno zaščitijo pred škodljivci ali plesnijo, vendar pa so te uporabljene v manjših količinah, pogosto pa so tudi ta naravna ter biorazgradljiva in tako neškodljiva za okolje.

Lahko jo recikliramo: Bistvo naravne izolacije je, da večino surovin dobimo v naravi in da jo je možno v popolnosti reciklirati. Nenazadnje se nekatere oblike lahko uporabijo tudi kot kurivo (če niso obdelane s strupenimi kemikalijami). Seveda je možno reciklirati še nekatere umetne vrste izolacije in z leti se količina izolacijskega materiala, ki se reciklira, povečuje. Vendar pa je to še vedno premalo in tudi z energetskega vidika potratno. Tako, da veliko rabljene umetne izolacije konča na odlagališčih, kjer zelo počasi (ali sploh ne) razpada. Če naravna izolacija pristane na odlagališču, se v razmeroma kratkem času razgradi in s tem predstavlja manjše breme za okolje. 

Manj izpustov CO2: Pogosto spregledana lastnost naravne izolacije je, da zadržuje CO2, prav tako pa običajno pri njeni pridelavi nastaja manj izpustov CO2. Sicer vse vrste izolacije zaradi svoje funkcije (uravnavanja toplote) zmanjšujejo emisije CO2, ko so nameščene. Toda predvsem rastlinske vrste naravne izolacije (lesna vlakna, celuloza, lan, bombaž, konoplja ...) za svojo rast iz ozračja črpajo CO2, ki nato ostane "zaklenjen" v izolaciji. Strokovnjaki so ocenili, da denimo vsak kubični meter konopljine izolacije (med rastjo) zaseže 13 kg CO2 iz ozračja.

Boljša zvočna izolacija: Zaradi visoke gostote vlaken in mehkobe se naravna izolacija običajno bolje obnese pri preprečevanju prenosa hrupa v primerjavi z umetnimi izolacijskimi materiali, kot so stiropor, mineralna ali steklena volna.

Prijaznejša instalacija: Ena od prednosti naravne izolacije je, da je sama namestitev materiala prijaznejša do delavcev, saj običajno med namestitvijo ne potrebujejo posebne zaščitne obleke in maske. Je pa denimo maska priporočljiva pri nameščanju celuloze, ki je v majhnih koščkih.  

Toplotna izolacija: Naravna izolacija ima običajno dobro sposobnost zadrževanja toplote. Ob pogostih vročinskih valovih je veliko govora tudi o možnostih pregrevanja hiš. Po nekaterih ocenah pa ima naravna izolacija vsaj dvakrat večjo specifično toplotno zmogljivost kot plastična in mineralna volna – na primer toplotna zmogljivost ovčje volne je 2100J/kgK, medtem ko je sposobnost mineralne volne samo 800J/kgK. To pomeni, da ovčja volna lahko absorbira skoraj trikrat več toplote iz ozračja, kar je v poletnih mesecih zelo dobrodošlo.

Uravnavanje vlage: Naravni izolacijski materiali imajo dobro lastnost, da učinkovito absorbirajo in sproščajo vlago. Vlaga se absorbira v material, namesto da se na njem nabira kondenz, kot je to običajno pri neporoznih sintetičnih materialih. Konopljina in ovčja volna lahko absorbirata tudi do 20 odstotkov svoje teže v vodi, preden se to začne poznati na njihovi zmogljivosti za toplotno (ne)prevodnost.

Ko gre za izolacijo, je dobro, da pretehtate med različnimi možnostmi, lastnostmi posameznih materialov, vaših navad in klimatskih razmer. Vsekakor pa boste z izbiro naravne izolacije storili pravi korak v smeri proti boljši bivalni klimi in nenazadnje naredili nekaj dobrega tudi za naš planet.