Obligacijski zakonik v 159. členu opredeljuje, da za škodo, ki nastane, če s stavbe pade nevarno postavljena ali vržena stvar (recimo sneg, led, ledene sveče, tudi cvetlični lonček ali kateri drugi predmet, del police …), odgovarja imetnik stavbe, oziroma prostora, iz katerega je stvar padla. Iz tega izhaja, da bi moral imetnik stavbe oziroma prostora, iz katerega je stvar padla, recimo sprehajalcu ali naključnemu lastniku avtomobila, na katerega bi se zrušil recimo sneg ali bi nanj padla ledena sveča, plačati tudi odškodnino za nastalo škodo (za navadno škodo zaradi zmanjšanja premoženja, če je bilo to uničeno ali poškodovano, za izgubljeni dobiček, če se je s tem preprečila možnost povečanja premoženja – recimo, da bi nekdo avto nujno potreboval za delo in nekaj časa zdaj ne more delati, pa tudi za povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu, kar je opredeljeno kot nepremoženjska škoda).

Če se vsuje sneg s strehe nepremičnine v zasebni lasti ali se odlomi sveča in povzroči škodo tretji osebi, torej se to zgodi na zasebnem zemljišču, potem je odgovoren imetnik te nepremičnine.
Splošno odgovornost lahko tudi zavarujemo pri zavarovalnici. Lahko to stori vsak posamezni lastnik nepremičnine, v primeru večstanovanjskih stavb pa je to običajno del skupne zavarovalne police večstanovanjskega objekta. V kolikor lastniki javnih stavb oziroma upravniki večstanovanjskih stavb v imenu etažnih lastnikov zavarujejo tudi splošno odgovornost iz hišne oziroma zemljiške posesti, škodo v takem primeru izplača zavarovalnica. Seveda se obravnava vsak primer posebej, prouči se okoliščine ipd. 

Kdo je dolžen odstraniti sveče in sneg?

Zakonsko sicer ni natančno urejeno ali določeno, da bi morali lastniki stavb sami poskrbeti za odstranjevanje ledenih sveč z žlebov oziroma snega s streh. To področje je večinoma urejeno z občinskimi odloki, ki na lastnike oziroma imetnike prelagajo kazensko odgovornost.

Mestna občina Ljubljana tako recimo opozarja lastnike stavb, naj »pravočasno odstranijo ledene sveče in sneg, ki visi prek streh in žlebov, da ne bodo ogrožali mimoidočih. Če se odstranjevanja ne morejo varno lotiti sami, naj za to naročijo izvajalce, ki imajo na voljo dvižne naprave, kot so npr. Javna razsvetljava (01 58 63 600) ter pleskarska in krovska podjetja. Pred in med odstranjevanjem je treba preprečiti dostop do območja, kamor lahko padata sneg in led.« Hkrati opozarjajo tudi na nevarnost, ki jo prinaša neredno čiščenje snega s streh. »Večje količine snežnih padavin lahko povzročijo porušitev zlasti starejših, slabše vzdrževanih in pomanjkljivo izvedenih ostrešij ter tudi drugih, zlasti pomožnih objektov (nadstreški, vrtne ute in podobno). Zato je priporočljivo, da se v primeru večje količine snežnih padavin takšni objekti dodatno podprejo oziroma da se sneg redno in pazljivo odstranjuje, zlasti z mest, kjer zastajajo večje količine snega. V preteklosti so se pri načrtovanju zgradb uporabljale različne računske obremenitve s snegom (od 75 do 125 kg/m2), danes se v Ljubljani uporablja skoraj dva krat tolikšno obremenitev. Sneg ima različno gostoto in tako lahko pol metrska snežna odeja predstavlja obremenitev od 50 kg/m2 (nov, suh sneg) do 200 kg/m2 (moker sneg),« so zapisali.

Ponekod kazni

Občina Ivančna Gorica je recimo sprejela odlok, po katerem morajo imeti lastniki zgradb in objektov, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki ogroža varnost občanov in premoženja, ustrezne snegolove, ki morajo biti redno vzdrževani. »Žlebovi, strešne odtočne cevi in odtoki meteornih voda na zgradbah morajo biti ustrezno vzdrževani, da opravljajo svojo funkcijo. Sproti je treba odstranjevati ledene sveče. Pred odstranjevanjem snega in ledenih sveč s streh je potrebno pločnik za pešce ustrezno zavarovati. Po potrebi je potrebno tudi primerno, oziroma v skladu z veljavno zakonodajo, zavarovati cesto in urediti promet v času odstranjevanja snega s strehe in ledenih sveč.« In še: »Pri odstranjevanju snega z javnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano onemogočanje prometa po teh površinah. Sneg se mora odlagati ob rob vozišča ter ga po končanih čiščenjih odstraniti tako, da odstranjeni sneg ne ovira hoje in prometa z vozili.« V primeru kršitve se z globo 2.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. Za posameznike je predvidena kazen v višini 200 evrov.

V Mariboru tudi velja odlok, po katerem so upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb dolžni na svojem objektu s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce, poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino. »Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili. V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.« In globe? Z globo 200 evrov, se kaznuje posameznik, z globo 1000 evrov pa se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena ter njihova odgovorna oseba z globo 200 evrov.

Če torej razmišljate, ali bi se opravila lotili ali ne, raje najprej pomislite, ali koga ogrožate in kakšna kazen vam grozi.

Kaj pa sosedje?

Sosedje lahko od vas zahtevajo, da recimo odstranite sneg s strehe, če obstaja možnost, da bi se vsul s strehe in uničil njihovo premoženje ali jih kakorkoli ogrožal. Obligacijski zakonik v 133. členu opredeljuje, da lahko »vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.« Sodišče na zahtevo zainteresirane osebe odredi ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori.

Kam s snegom?

Ko se na dvorišču nabere večja količina snega, med sosedi, če posebej, če gre za recimo skupno dvorišče, pogosto pride do spora – kam odmetavati ves ta sneg? Stvarnopravni zakonik (SPZ) sicer opredeljuje v 87. členu, da mora sosed poskrbeti za to, da meteorne padavine (dež, sneg …) z njegove strani ne prihajajo na sosedovo stran. Če se sneg z njegove strehe usipa na vaše zemljišče, on pa nič ne stori, da bi to preprečil, gre za opustitev dolžnega ravnanja, posledica pa so prepovedane imisije na vašem zemljišču. Te SPZ natančneje razlaga v 75.členu. »Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.«

Vse skupaj pomeni, da vsega snega ne smete v celoti odlagati pred sosedovo hišo, tudi on ne pred vašo, razen, če ste tako dogovorjeni. Najbolje je, če se skupaj dogovorite, kam boste pospravili kolikšno količino. Vsekakor pri vas zaradi prevzemanja večjega dela bremena ne sme nastajati dodatna škoda in enako pri njem.

Kako preprečite prehitro nastajanje ledenih sveč ?

Prehitro nastajanje ledenih sveč lahko preprečite z izbiro kakovostne izolacijo strehe, podstrešja. Če je izolacija slaba, namreč topel zrak iz segrete nepremičnine preko strehe uhaja na prosto. Sneg na strehi se hitreje tali, voda se nabira v žlebovih in na robovih strehe, kjer nato znova zamrzuje in nastajajo ledene sveče. Te lahko ne le poškodujejo samo streho ali žlebove – v primeru, da se odlomijo, lahko naredijo veliko škodo tudi na premičnem premoženju – avtomobilu, parkiranem ob hiši, drugih predmetih, ali – še huje – poškodujejo mimoidočo osebo.

Da ne bi nastajala škoda po nepotrebnem, redno odstranjujte sneg s teras, balkonov, okenskih polic, če je le mogoče, redno čistite žlebove in 'osvobodite' odtočno cev žleba. Če je zakopana globoko v snegu, vam ne bo prav nič koristila.

Ko kidate sneg z dvorišča, obvezno očistite tudi sneg tik ob stenah hiše. Konstantna vlaga lahko poškoduje fasado in načne izolacijo. Če so zidovi mokri, jih čim hitreje osušite.