Hiše in stanovanja so lahko preveliki ter neekonomični za starejše, ki živijo sami ali v paru. Stroški ogrevanja in vzdrževanja ter nujne prenove lahko postanejo praktično nerešljiva težava. 

Pri nas je ta pojav zelo pogost, bodisi v mestih, morda srečamo tega še več tudi na podeželju, ko ljudje bivajo v prevelikih hišah. Zaradi tega se pojavljajo tudi s tem povezane težave, ki so v starosti še potencirane: neekonomičnost ogrevanja, nujno potrebno vzdrževanje, ki ga ne zmoremo, neprimerna tlorisna zasnova, veliko stopnic, ovire, nevarna mesta, dotrajanost, slabša dostopnost. Na žalost ima tudi večina upokojencev manj dohodkov kot prej v aktivni dobi. Kljub temu redki pomislijo, da bi si življenje olajšali s selitvijo v primernejše stanovanje ali bi se odločili za predelavo hiše z možnostjo oddajanja dela hiše, kar bi tudi pomagalo vzdrževati hišo. Vztrajanje za vsako ceno pa lahko le še slabša kakovost bivanja. A tudi ovire pri dostopu do stanovanja in v samem stanovanju so lahko odločilne, da morda ni pametno vztrajati v starem stanovanju ali hiši. Dejansko smo nemočni, če v večstanovanjski stavbi ni dvigala, saj je tudi v prvem nadstropju stopnic lahko preveč in jih ne moremo premagovati vsak dan. Tudi preveč oddaljena garaža ali parkirno mesto je lahko odločilno, da se kakovost bivanja slabša.  

Odločitev, da gremo iz hiše ali večjega stanovanja v manjše, je gotovo težka in sprememba velika. Predvsem pa moramo priznati, da sta priprava na selitev in selitev sama brez prave pomoči in organizacije utrujajoči in stresni za vsakogar, na starost pa še bolj. 

Starejše osebe, ki so se dejansko odločile za selitev v manjše, dostopnejše in udobnejše stanovanje, so to storile zaradi enega ali več dejavnikov, ki so jih ovirali, ker je bilo stanovanje preveliko ali preprosto hiša potrebna prevelikega denarnega vložka za nujno prenovo. Povedali so, da so se bali pospravljanja in pakiranja ob selitvi, a so proti pričakovanjem zatem z veseljem pregledovali stvari, saj se jim je zdelo, da so bile omare res prepolne stvari, na katere so že pozabili. Dela so se lotili počasi, vsak dan po malem, domači so jim pomagali, in nastajali so različni kupi: tisti za smeti, za center ponovne uporabe, stvari, ki jih bodo poklonili, in končno kup, ki gre v novo stanovanje.  

Kljub stresu se poskusimo veseliti selitve, saj se nam v poznih letih dogaja nekaj tako razburljivega, kot je selitev v novo stanovanje. Zato ne varčujmo pri sebi. Ne vlačimo s seboj starih vzmetnic, kavčev, tepihov in podobnega. Izberimo res udobno novo posteljo, res udoben fotelj, in če nam je ostalo nekaj denarja, poiščimo morda nasvet in rešitve, ki nam bodo res pri srcu in bodo tudi praktične. Izberimo opremo, ki jo bomo lahko čistili in vzdrževali, ne da bi postali sužnji čiščenja. Kopalnica mora biti brez ovir, z nivojskim tušem, nedrsečimi površinami, vse na dosegu roke in z držali za varno uporabo prostora. Tudi kuhinjo prilagodimo svojim potrebam in si ne opremljajmo velike kuhinje, če kuhamo le občasno ali si hrano samo pogrejemo.  

Pazimo, da pri opremljanju novega stanovanja ne bomo ustvarjali novih ovir in nerodnih rešitev. Visoke omare z drsnimi vrati so sicer res praktične in vanje veliko pospravimo, a starejša oseba morda težko premika drsna vrata in naj ne pleza na stol ali lestev. Vsakodnevne stvari naj bodo nižje, sezonske pa višje, in ob menjavi naj pomaga kdo mlajši.  

Če smo prej radi delali na vrtu, pa smo se preselili v stanovanje, si morda lahko tudi na balkonu omislimo visoko gredo ali korita s cvetjem, zelenjavo ali zelišči, morda pa kje najamemo vrtiček. Obenem pa si poiščemo tudi druge, nove, zanimive aktivnosti.