V poletnih mesecih je več govora o varnosti ob odhodu na počitnice. Takrat je pomembno, da stanovanje ali hišo dobro zapremo, morda tudi tehnično zavarujemo in prosimo sosede, prijatelje ali sorodnike, da pridejo občasno pogledat, zalit vrt in lončnice, pobrat pošto iz nabiralnika in se morda tudi sprehodijo po stanovanju, prižgejo luč. Nekdo, ki mu zaupamo in ima ključ od stanovanja ali hiše, lahko ukrepa tudi takrat, ko se nam zgodi neljuba pozabljivost in smo pozabili vključeno kakšno napravo ali podobno. Pomembno je, da stanovanje ni videti dolgo časa zapuščeno.

Kako pa je z vsakodnevnim občutkom varnosti v lastnem stanovanju? V novih soseskah se stavbe oblikujejo različno, vendar pogosto tako, da je pritlična etaža tik nad višino okoliških površin in imamo lahko skoraj občutek, da smo na ulici. Če so v takih pritličnih stanovanjih tudi balkoni, lahko stanovalci dobijo neprijeten občutek, da nimajo prave zasebnosti. Prav gotovo ni prijetno, če sedimo na balkonu ali imamo na široko odprto okno, mimo nas pa hodijo mimoidoči, otroci brcajo žogo, nedaleč stran parkirajo avtomobili in vonjamo izpušne pline. Okna do tal v takih prostorih k občutku varnosti ne pripomorejo. V stanovanju nas vendar ne sme biti strah, da bi nas skozi okno nekdo opazoval ali dobil skušnjavo, da prepleza ograjo in se povzpne na naš balkon. Ne bi smeli imeti občutka, da smo na vpogled vsem naokrog in da vidijo vse, kar počnemo.

Poskrbimo za rolete ali kovinske žaluzije, ki jih lahko po želji zapremo in ko gremo zdoma. Ne puščajmo na pritličnem balkonu reči, ki bi lahko koga zamikale. Vsakdo sam bo ocenil, kako ga moti okolica, verjetno pa bo poskrbel vsaj za neprosojne zavese na oknih.

Ne odpirajmo vrat komur koli in neznancem. Nepridipravi so lahko zelo pretkani in starejše osebe s hlinjenjem nemoči ali drugimi triki prepričajo, da jih spustijo v stanovanje. Potem pa jih zlahka okradejo. Tudi razni prodajalci in "prepričevalci" so lahko vztrajni, še posebej lahka tarča so starejši. Nikakor jih ne spuščajmo v stanovanje, niti v predsobo. Pozanimajmo se, da razložijo, kaj želijo. Predvsem pa ne imejmo slabe vesti, če jih vljudno zavrnemo in se ne pustimo prepričati v nakup nečesa, česar nismo imeli namena kupiti pred petimi minutami.

Če je mogoče, si omislimo protivlomna vrata, a naj bodo varno zaprte tudi druge odprtine v stanovanju ali hiši. Varnostna verižica na vratih pride prav, da pokukamo, kdo je pred vrati, če nimamo domofona ali kukala na vratih. Vendar pozor; varnostno veržico nataknemo le tik, preden odpremo vrata in ni ves čas na vratih. K varnosti v lastnem stanovanju namreč prispeva tudi možnost, da sorodniki ali sosedje, ki imajo ključ vašega stanovanja, lahko pridejo na pomoč, ko jo potrebujete. Če je na vratih varnostna verižica, ne morejo pomagati.

K občutku varnosti za starejšo osebo pripomore tudi prenosni telefon, ki je vedno pri roki, ali naprava, ki je povezana s klicnim centrom in jo lahko sprožimo. Kadar starejša oseba živi sama, poskrbimo, da je v kuhinji ali, kjer je, peč, tudi senzor dima in javljalnik ogljikovega monoksida.