Bolniki in obnemogli starostniki, ki so lahko v stanovanju ves dan, so še bolj izpostavljeni slabemu zraku. Poskrbeti je treba za pogosto prezračevanje prostorov in uravnavanje vlage. Dovolj je le nekaj minut, da se zrak v prostoru zamenja. Kjer pa je v prostoru plesen, se je treba tega lotiti z vso resnostjo. Poskrbeti je treba, da se notranjost omar pomije in dobro obriše, da ni več plesni in vonja, da se plesnive zidove umije, razkuži in prebeli.

Plesen lahko zaznamo že takrat, ko odpremo omaro in iz nje zaveje vonj po plesnobi. Res neprijetno je, ko imamo v njej oblačila, obutev, še bolj neprijetno je, če je tako v kuhinjskih omaricah. Plesen namreč lahko pomeni tudi ogrožanje zdravja, saj spore vdihavamo in ostanejo v pljučih. Vonj je res neprijeten in mu včasih posvečamo še več pozornosti kot črnim madežem na steni.

Nadloga, ki je s plesnijo povezana, pa je seveda prevelika vlaga v prostorih. Z vlago imamo največkrat težave v kuhinji, kopalnici ali v kletnih prostorih, lahko pa tudi v hladnih spalnicah in drugje. Najbolj je opazna na belem ometu, kjer vlaga spreminja omet v prho zmes, ki lahko že ob najmanjšem dotiku odpada s stene ali pa v črno marogasto plesniv omet.

Zakaj nastane plesen? Najpogosteje zaradi kombinacije prevlažnega zraka v prostoru, ki je lahko ali prehladen ali topel in hladnih sten ali prostorov za omarami, kjer se vlažen zrak na steni ohladi in nastaja plesen. Skrbeti moramo za zračenje prostorov, da izmenjujemo notranji postan zrak z zunanjim. Tudi če zunaj dežuje, prezračimo za minuto ali dve. Pogosto ljudje zamenjajo stara okna, kjer je pihalo na vseh koncih z novimi, večslojnimi, ki krasno tesnijo. Toplotne izgube se sicer občutno zmanjšajo. A nasprotno s pričakovanji, se tudi v takem prostoru začne po kotih nabirati plesen. Kako to? Včasih, ko je pri oknih vleklo, je bilo sicer neprijetno, a ves čas je po malem prihajal v prostor svež zrak. Še posebej starejšim je včasih težko razložiti, da je pravzaprav še bolj nujno prezračevanje kot prej, kljub novim oknom. Zrak se v prostoru z dihanjem, kuho, umivanjem, pranjem navlaži, je segret in ob stiku s hladnim zidom nastane plesen.

Tudi nekateri sodobni stenski premazi so bolj dovzetni za nastanek plesni. Že nekoč so na kmetih vedeli, da je treba hlev razkužiti z apnenim beležem. To lahko s pridom uporabimo tudi v stanovanjskih prostorih. Na stene nanesemo apneni belež, vendar moramo prej odstraniti disperzijsko barvo, da se lahko novi premaz prime.

Obstajajo tudi različni premazi za odstranjevanje plesni, a so strupeni in je bolje, da delo prepustimo usposobljenemu pleskarju in se za nekaj dni odselimo, še posebej, če je to v spalnici. Če odstranjujemo plesen sami, moramo nositi zaščitno obleko in masko ter očala.

Kadar nastaja plesen za omaro, morda lahko omaro premestimo ob notranjo steno ali pa jo vsaj odmaknemo od stene za približno deset centimetrov, da je več možnosti za kroženje zraka.

Po drugi strani pa je za zdravje lahko neprijetno tudi bivanje v močno presušenem stanovanju s centralnim radiatorskim ali talnim gretjem. Vlaga v prostoru naj bi se gibala okrog 50 odstotkov, a če pade na 30 ali celo manj, se predvsem otroci in starejši lahko pritožijo nad suho sluznico, neprijetnim glavobolom, kar je vse posledica presuhega zraka. V zelo suhih prostorih je vzpostavljanje višje vlage vsekakor lažje, kot je sušenje vlažnih prostorov. Izjemno vlažne kletne prostore lahko sušimo z električnimi sušilniki ali pa za manj problematične prostore z razvažalnimi zrnci in podobnimi sredstvi.