V ZDA, pa tudi drugod po svetu, se dogaja glasna razprava o nujnosti prepovedi plinskih štedilnikov za domačo uporabo. Po mnenju nekaterih vpletenih niso varna za družinska okolja, zato zahtevajo uvedbo bolj restriktivne zakonodaje na tem področju.

Vendar pa je poleg razprave, ki je prevzela tudi družbena omrežja, komisija za varnost potrošnikov čez lužo pojasnila, da je trenutno to področje še precej neregulirano. Enako velja pri nas, vprašanje časa pa je, kdaj bodo plinski štedilniki zares izginili iz naših domov. 

Znanstveniki so v zadnjem letu objavili nekaj zaključkov ter s tem dvignili stopnjo alarma. 

V čem je težava plinskih štedilnikov? 

Čeprav strokovnjaki še niso povsem enotni o podrobnostih, je jasno, da štedilniki v zrak sproščajo potencialno škodljive snovi, kot so ogljikov monoksid, formaldehid in dušikov dioksid, ki dražijo dihala. S Harvarda poročajo, da so lahko hlapne kemikalije v plinu povezane z razvojem različnih kroničnih bolezni. Novejše raziskave ugotavljajo tudi, da je dolgoročna izpostavljenost plinskemu štedilniku povezana s povečano stopnjo astme pri otrocih. 

Pri kuhanju na štedilniku je povišana tudi raven benzena v zraku – enakovredna naj bi bila izpustom tobačnega dima. Poleg plinskih štedilnikov se podobne škodljive snovi v zraku pojavljajo ob zgorevanju motornih vozil in ob gozdnih požarih.

Ugotovljeno je bilo tudi, da je kuhanje na plin v zaprtih prostorih lahko razlog za del populacije otroških astmatikov v ZDA. Po nekaterih navedbah bi zamenjava plinskih štedilnikov preprečila do 20 odstotkov na novo diagnosticiranih primerov, saj vdihavanje škodljivih plinov vpliva na dihalni sistem in spreminja delovanje pljuč.

Raziskovalci v drugih državah poudarjajo tudi, da ogljikov monoksid, ozon in drugi nevarni plini v zraku povzročajo pojav astmatičnih simptomov predvsem zgodaj v otroštvu in adolescenci.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je določila mejne vrednosti izpostavljenosti, ki veljajo za 'neškodljive' za splošno populacijo. Vse te najvišje vrednosti so vključene v njihove 'Smernice za kakovost zraka'. 

Strokovnjaki pa so v uradnih medijih že izjavili, da je regulacija tega področja v večini zelo držav še vedno zelo slaba. 

Problem še toliko večji v mestih

Metan je v tem kontekstu še en zaskrbljujoč element. Zakonska ureditev pa bi pomenila tudi analizo morebitnega uhajanja te snovi, ki pogosto pušča tudi, ko je naprava izklopljena.

Iz okoljskih raziskav v velikih mestih vemo, da metan močno vpliva na razširjenost dihalnih težav. Njegova visoka koncentracija med drugim povečuje primere astme in kroničnega kašlja.

Še toliko večji negativni učinek ima metan na posameznike in gospodinjstva z nižjimi dohodki, kjer je štedilnik navadno nameščen v utesnjenem, slabo prezračenem prostoru.