Božična zvezda

Ena najbolj prodajanih rastlin v decembrskem času je božična zvezda oziroma Euphorbia pulcherrima. S svojimi živo rdečimi in zelenimi listi je ena tistih rastlin, ki jo povezujemo z božičem. 

Simbol božiča naj bi postala zaradi mehiške legende o revni deklici in Jezusu. Legenda pravi, da je nekoč v Mehiki živela deklica Pepita, ki je bila zelo revna in v skrbeh, ker ni imela ničesar, kar bi na božični večer prinesla v cerkev. Na poti do cerkve je s solzami v očeh opazovala ljudi, ki so prinašali darove, sama pa je bila praznih rok. Takrat se je iz teme prikazal angel v podobi starca, ki je nagovoril ubogo deklico. Dejal ji je, da bo tudi najmanjši dar razveselil Jezusa, saj prihaja iz srca. 

Začela se je ozirati okoli sebe in po poti nabirati plevel, iz katerega je naredila majhen šopek. Ko je nato s šopkom plevela stopala do oltarja, ji je bilo strašansko nerodno, ker ni imela boljšega darila, medtem ko so drugi prinašali različne dobrote in se posmehovali njenemu plevelu. Svoj šopek je kljub temu položila pred jasli, zaprla oči in začela moliti. V tistem pa se je plevel pred vsemi prisotnimi spremenil v živo rdeče zvezdnate cvetlice in ljudje so bili prepričani, da so bili priča čudežu. V Mehiki zato tej roži pravijo tudi "cvetje svete noči". 

Ta rastlina je bila sicer sveta še pred prihodom krščanstva v Južno in Srednjo Ameriko. Azteki naj bi jo namreč dojemali kot božji dar. Ker cveti ravno v času božiča, pa so jo pozneje začeli povezovati s tem praznikom. Iz Mehike jo je v ZDA kot prvi prinesel Joel Roberts Poinsett, odposlanec ZDA v Mehiki med letoma 1825 in 1830. Po njegovi zaslugi pa se je rastlina, ki ji v angleščini pravijo poinsetta, najprej razširila po ZDA in nato tudi drugod po svetu. 

Oblika rastline spominja na zvezdo, zato včasih simbolizira Betlehemsko zvezdo,  ki naj bi trem modrecem kazala pot do Jezusa. 

Božje drevesce ali bodika

Za praznično vzdušje v decembrskem času poskrbi tudi bodika ali božje drevesce (Ilex aquifolium). Pogosto raste na vrtovih, nekateri pa jo v božičnem času vnesejo v svoje domove namesto božičnega drevesa ali pa z njihovimi vejicami okrasijo adventne venčke ali darila.

Za dekoracijo so jo uporabljali že stari Rimljani in stari Grki, saj gre za zimzeleno rastlino, ki dobro prenese rez in tudi kot dekoracija dolgo zdrži. Prav zaradi svoje trdoživosti so v Antiki verjeli, da gre za sveto rastlino in da prinaša srečo, saj nikoli ne oveni. Stari Rimljani so zato vence iz bodike kot znak dobrih želja in sreče pogosto pošiljali v dar svojim prijateljem, sorodnikom in mladoporočencem. 

Tudi po stari keltski tradiciji se bodika oziroma božje drevce uporablja kot simbol sreče, veselja, moči in novega upanja. Odganjala naj bi celo zle duhove.  

Božično drevo (jelka ali smreka)

Dandanes si marsikdo ne predstavlja božiča brez bogato okrašene božične jelke ali smreke. Vendar se je v Sloveniji tradicija postavljanja božičnih dreves pojavila šele na začetku 20. stoletja. Pred tem so ljudje za božič v svojih domovih postavljali zgolj jaslice. Okraševanje domov v decembrskem času pravzaprav izhaja še iz predkrščanskega časa. Pogani so namreč svoje domove ob praznovanju zimskega solsticija radi krasili z zimzelenim rastlinjem.

Tradicija postavljanja božičnih dreves naj bi se začela v 16. stoletju v Nemčiji. Navdih za to naj bi dobil neki protestantski teolog, ko se je v zimskem večeru vračal domov in skozi veje zimzelenih dreves opazoval zvezde. Svoje navdušenje nad lepim prizorom je skušal poustvariti v svojem domu, v katerem je postavil drevo in ga okrasil s svečkami. 

Božični kaktus

Poleg božične zvezde se je iz Južne Amerike po svetu razširila še ena "božična" rastlina – božični kaktus. Ime je rastlina dobila zato, ker pogosto cveti okoli božiča, vendar pa to ni nujno (cveti lahko že novembra ali pa šele spomladi). 

Tudi glede božičnega kaktusa obstaja več legend, najbolj znana pa je brazilska legenda. Govori o revnem dečku, ki je v vlažni džungli pred božičem molil za čudež. Več dni je molil,  a se ni nič zgodilo. Ko pa se je na božično jutro zbudil in stopil na dvorišče, je na konicah kaktusov, ki so rastli pred hišo, zagledal čudovite pisane cvetove. Zato v Južni Ameriki ta kaktus predstavlja simbol uslišanih želja. 

Druga legenda govori o jezuitskem misijonarju Joseju, ki je skušal Božjo besedo širiti med domorodna plemena v džunglah Bolivije, a je s težavo pridobival njihovo zaupanje. Ko je že skoraj obupal, je na božični večer molil, naj mu Bog pokaže znak. Nato je kar naenkrat zaslišal domorodce peti pesmi, ki jih je naučil misijonar. Ko se je obrnil, pa je zagledal, kako so ljudje hodili proti cerkvi s cvetočimi kaktusi v rokah.

Amarilis oziroma vitezova zvezda

Vitezova zvezda ali amarilis je znana po svojih ogromnih cvetovih, ki polepšajo vsak dom. Cenjena je tudi zato, ker pozimi cveti po več tednov, običajno ravno v času praznikov. Prav zaradi tega je ta čudovita cvetlica našla svoje mesto v praznični okrasitvi. 

Amarilis sicer velja za simbol ljubezni, odločnosti in eterične lepote, zato je primerno darilo za ljubljeno osebo. 

Omela

Omela je zajedalska zelena raslina z belimi (ali rdečimi) jagodami, ki simbolizira spravo in mir. Zato niti ne čudi, da je našla svoje mesto v prazničnem času. 

Čeprav je v ZDA tradicija postavljanja vejice bele omele veliko bolj prisotna, pa se v zadnjih letih pojavlja tudi pri nas. Vejico omele z rdečo pentljo obesimo nad vrata, po tradiciji pa naj bi se dva, ki se znajdeta pod vejico, poljubila in spravila.

Mnoga starodavna ljudstva so sicer to rastlino cenila zaradi njenih zdravilnih lastnosti, verjeli so, da gre za sveto rastlino. Stari Grki in Rimljani naj bi z njo zdravili najrazličnejše težave. Romantičen pridih pa so ji najverjetneje dali keltski druidi v 1. stoletju. Ker je omela cvetela tudi pozimi, so druidi v njej videli simbol živosti in plodnosti. 

Do 18. stoletja pa je omela postala del božične tradicije. Tradicija poljubljanja pod omelo pa naj bi se najprej pojavila v Angliji med služničadjo, nato naj bi se kmalu razširila še v višje družbene sloje. Po tem izročilu so moški lahko ukradli poljub ženski, ki je stala pod omelom. Zavrnitev poljuba pod omelom pa je pomenila nesrečo. Po nekaterih običajih je par, ki je stal pod omelom, moral po vsakem poljubu odtrgati en plod, poljubljati pa se je lahko prenehal šele, ko je potrgal vse plodove. 

Božično žito

Številne navade, ki so povezane z božičnim časom, izvirajo še iz predkrščanskih časov, ko so častili sončev obrat. Ena od teh navad je tudi sejanje božične pšenice oziroma božičnega žita v decembrskem času, ki je znana že več tisočletij v srednji Evropi in tudi na Bližnjem vzhodu. 

V starih časih so verovali, da bo v prihodnjem letu pridelek obilnejši, če proti koncu leta v hiši posadijo mlado žito. Kalitev pšenice namreč simbolizira novo življenje in nov kruh. Je tudi simbol svetlobe in upanja. Po splošnem prepričanju barva, gostota in sočnost njenih listov v prihodnjem letu nakazujejo boljšo ali slabšo letino: čim boljša in lepša je pšenica, bolj rodovitna in bogata naj bi bila bera žita.

S prihodom krščanstva se je ta navada obdržala in dodala se ji je verska konotacija. Najbolj priljubljeni setveni dnevi za božično žito so 4. december (god sv. Barbare), 8. december (Marijin praznik) in 13. december (god sv. Lucije). Če pšenico posejemo v tem času, bo namreč do božiča vzklila. Mnogi nato mlado žito postavijo k jaslicam ali pa kot praznični okras na mizo.

Iščemo najlepšo sobno rastlino

Na našem spletnem portalu Dominvrt.si vas vabimo, da z nami delite svojo najljubšo sobno rastlino - zeleno, cvetočo, majhno, veliko ... Vaš ponos! Vem, da nikakor ni lahko izbrati le ene, toda prosimo vas, da se odločite za eno rastlino!

Na vsake 14 dni bomo namreč objavili vaše poslane fotografije, izžrebali pa bomo tudi sobno rastlino - kraljico ali kralja, ki bo kar dva tedna krasila naslovnico spletnega portala Dominvrt.si, lastnika izbrane rastline pa bomo tudi lepo nagradili. Tako da le pogumno: izpolnite prijavnico in nam pošljite fotografijo svoje najljubše sobne rastline in denarna nagrada je mogoče vaša.