Gradnja lastnega doma je vznemirljiva izkušnja. Toda brez ustrezne priprave se lahko hitro spremeni v dolgotrajen proces, ki močno preseže proračun.

Začnite tako, da se osredotočite na tisto, kar je resnično pomembno za vas in vašo družino, dela – in stroške – pa razdelite po posameznih gradbenih fazah.

Prva gradbena faza

Vsaka stvar se začne na začetku – in nič drugače ni pri gradnji. V prvi fazi je treba pripraviti teren, da se bo gradnja sploh lahko začela. To torej pomeni, da se zavaruje območje gradbišča, geodet opravi zakoličbo, nato pa sledi že temeljna plošča in temelji. Če je ta opravljena kakovostno, na ta način preprečimo kasnejše morebitno posedanje hiše. Tudi kasnejše razpoke v stenah – predvsem tiste vodoravne – so lahko posledica slabih temeljev.

Merkurjev svetovalec ob tem opozarja še na en vidik, to je hidroizolacija temeljne plošče: ""Najpogostejša rešitev so bitumenski premazi v kombinaciji z bitumenskimi trakovi. Bitumenski premaz se uporablja kot osnovna zaščita, saj prodre v pore betona in preprečuje vpijanje vlage, nato pa se preko njega namestijo bitumenski trakovi, ki tvorijo dodatno zaščitno plast. Takšna kombinacija je cenovno ugodna, enostavna za izvedbo in učinkovita proti vlagi, če ni prisotne močne podtalnice."

Hidroizolacija preprosto povedano vključuje polaganje obloge hiše z vodotesno membrano, ki prepreči vdor vode v hišo, vendar je ne smemo zamenjevati z vdorom vlage v notranjost hiše, ki je posledica slabega prezračevanja. 

Druga gradbena faza

Ko imamo temelje postavljene in ustrezno zaščitene, nadaljujemo z drugo fazo, ki pa jo lahko v določenih primerih celo izpustimo. V tem koraku gradnje namreč poteka izgradnja kleti. 

Tretja gradbena faza

Po tem ko smo izdelali kletno ploščo – ali pa tudi ne, je čas za gradnjo v višino. 

V tej fazi so na vrsti groba gradbena oziroma konstrukcijska dela. Izgraditi je treba zidove ter celotno konstrukcijo hiše glede na število nadstropij, ki so predvidena v načrtu – vključno s podstrešjem. Dodatni elementi so tudi dimnik, stopnice, stropovi ter nenazadnje streha. Krovska dela vključujejo pokrivanje hiše, poleg tega pa tudi izdelavo strešnih žlebov, odtočnih cevi in podobno.

Druga in tretja gradbena faza skupaj predstavljata približno polovico vseh stroškov gradnje. To je sicer odvisno tudi od izbire materialov.  

Če se odločite za klasično gradnjo z opeko, je pomembno upoštevati tako statične zahteve kot tudi želene izolacijske lastnosti stavbe, opozarjajo v Merkurju:"Klasična polna opeka je znana po visoki trdnosti in odlični sposobnosti toplotne akumulacije, vendar ima slabše toplotnoizolacijske lastnosti, zato se pogosto uporablja pri nosilnih stenah in konstrukcijsko zahtevnejših delih stavbe. Votla opeka, kot je termoopeka, je lažja in ima notranje votline, ki prispevajo k boljši toplotni izolaciji, zaradi česar je pogosto izbira pri gradnji zunanjih sten. Vedno bolj priljubljena je tudi porobetonska opeka, ki je lahka, enostavna za obdelavo in ima dobre toplotnoizolacijske lastnosti, vendar je njena tlačna trdnost nekoliko manjša v primerjavi s klasično opeko."  

Kot dodatek tej, sledi še tretja podaljšana faza, po koncu katere je hiša popolnoma zaprta – z vrati, okni in streho.

Četrta gradbena faza

Predzadnja faza vključuje vsa dela v notranjosti in zunanjosti objekta, ki zagotavljajo, da bo hiša pripravljena za uporabo. Sledi torej postavitev predelnih sten, če tega še nismo storili prej, naredijo se tudi betonski tlaki, poleg tega pa je treba poskrbeti še za ogrevanje. Nenazadnje se dokončajo tudi električna dela ter druge napeljave v objektu. Če nam proračun dopušča, je smiselno, da v tej fazi poskrbimo tudi že za izolacijo in fasado – ne toliko iz estetskega vidika kot zaradi toplotnih izgub.

Izolacija ima namreč ključno vlogo pri ustvarjanju bolj udobne in prijetne notranje klime, hkrati pa bistveno izboljša energetsko učinkovitost doma. 

Merkurjev svetovalec o izbiri najprimernejšega materiala za toplotno izolacijo stanovanjske hiše: "EPS je cenovno ugodnejša in bolj razširjena izbira, predvsem pri toplotni izolaciji fasad, notranjih sten, podstrešij in stropov. Ker ni odporen proti vodi, ni primeren za površine, ki so izpostavljene vlagi. Po drugi strani pa XPS odlikuje večja odpornost na vlago in mehanske obremenitve, zato se uporablja pri izolaciji temeljnih plošč, podzemnih delov stavb, ravnih streh in tlakov, kjer so obremenitve večje. Če je izolacija potrebna v suhem okolju brez večjih obremenitev, je EPS boljša izbira, medtem ko je pri izpostavljenih in bolj obremenjenih površinah XPS zanesljivejša rešitev."  

Peta gradbena faza

Da bo hiša prijetna za življenje, se v zadnjem koraku položijo talne obloge ter izvedejo zaključni sloji notranjih sten, vključno s pleskanjem. Najbolj stresni del gradnje se s to fazo zaključi, saj sledi le še montaža pohištva in seveda dodatkov – ki iz hiše naredijo dom.