Energetski izračuni kažejo, da je treba za ogrevanje povprečno toplotno izoliranega bivalnega prostora, velikega okoli sto kvadratnih metrov, letno porabiti približno 20.000 kilovatnih ur energije. 

Sodobne tehnologije naredijo naše življenje preprostejše, bolj praktično in – lepše. Številni izumi in pametna raba energije so nam olajšali vsakdan, natrpan s številnimi obveznostmi, in nam omogočili ugodnejše rešitve, ki so hkrati cenovno dostopne. To je še posebej pomembno, ko gre za stroške ogrevanja, ki jim vsako vsako jesen in zimo namenimo precej veliko denarja.

S podražitvami nekaterih energentov se marsikdo sprašuje, kaj je trenutno najbolj optimalna možnost. 

Kako merimo učinkovitost ogrevalnega sistema?

V splošnem je najpomembnejši podatek letna ocena izkoristka porabe goriva sistema ali na kratko AFUE. Ta meritev, ki je izražena v odstotkih, nam pove, koliko energije (običajno v obliki elektrike ali zemeljskega plina), ki jo sistem porabi, gre neposredno za ogrevanje doma v primerjavi s tem, koliko se bo izgubilo. Z drugimi besedami, pove nam, koliko energije sistem dejansko pretvori v uporabno toploto. 90-odstotni AFUE na primer pomeni visoko stopnjo učinkovitosti. 

Ogrevanje s klimatsko napravo

Klimatska naprava je ena izmed možnosti, ki nudi ne le hlajenje v vročih dneh, ampak lahko pozimi tudi prijetno ogreje prostor. Večina sodobnih klimatskih naprav je opremljenih z načinom ogrevanja, ki omogoča ogrevanje po potrebi. To je lahko zelo učinkovita rešitev, ki dolgoročno prihrani denar, obenem pa ima tudi nekaj drugih prednosti. 

Varnost: Klimatske naprave ne proizvajajo pepela ali prahu, poleg tega pa je zelo malo verjetno, da bi naprava povzročila požar. Čeprav je puščanje hladilnega sredstva lahko nevarno, ni niti približno tako nevarno kot puščanje ogljikovega monoksida.

Prihranek prostora: Klimatske naprave s split sistemom načeloma ne zavzamejo veliko bivalnega prostora. Zaradi tega so lahko idealna rešitev za majhne domove, v katerih ni dovolj prostora za peč ali drugo grelno telo. 

Udobje: Klimatska naprava začne greti v trenutku, ko jo vklopite. To pomeni, da ni treba čakati, da se peč segreje ali da se energija akumulira čez noč.

Stroški: Klimatske naprave so trenutno verjetno cenovno najugodnejši način ogrevanja v primerjavi z drugimi električnimi grelnimi napravami in napravami, ki uporabljajo goriva, kot so les, premog, plin ali olje.

Kako učinkovita je klimatska naprava za ogrevanje?

Povprečna klimatska naprava lahko proizvede 3 kilovate toplote za vsak kilovat porabljene električne energije. S tem lahko dosežemo pomembne dolgoročne prihranke v primerjavi z uporabo nekaterih drugih načinov ogrevanja.

"Investicija v klimatsko napravo je tudi bistveno nižja od ostalih grelnih rešitev in ne zahteva grobih posegov v objekt. Poleg ogrevanja pa nam nudi tudi hlajenje prostora," pojasnjuje Merkurjev svetovalec.

Ena od pomanjkljivosti tega načina ogrevanja je, da sta ogrevanje in hlajenje s klimo omejena na prostor ali območje, v katerem se nahajata, tako da ena sama enota ne zmore ogrevati celotnega stanovanja. 

A kot doda Merkurjev svetovalec, je tudi to težavo mogoče povsem preprosto rešiti: "S klimo, ki deluje do zunanje temperature npr. –25 stopinj Celzija, se načeloma lahko grejemo celo leto, razen na območjih, kjer temperature dosegajo še nižjo raven. Pri vprašanju, kako velik prostor lahko ogrevamo, ima klima podobne omejitve kot ostali viri ogrevanja. Lahko ogreva vse velikosti prostorov, potrebna je le pravilna izbira klimatske naprave, število enot in postavitev."

Ogrevanje s peleti

Ogrevanje s peleti je v zadnjem desetletju postalo eden od primarnih načinov ogrevanja v številnih domovih. Veliko gospodinjstev se je odločilo za prehod z lesa in kurilnega olja na pelete z namenom doseganja prihrankov in preproste uporabe. 

Kot že ime pove, se pri ogrevanju na pelete kot gorivo uporabljajo peleti, ki so pravzaprav trdno gorivo, ki nastane s tehnološkim procesom mletja, sušenja in stiskanja lesa ali kakšnega drugega 'bio' materiala. Najpogosteje se uporabljajo lesni peleti, katerih prednost je, da pri zgorevanju oddajo več toplote kot sekanci iz istega lesa, iz katerega so peleti izdelani. Peleti, ki so na tržišču, morajo ustrezati zakonsko določenim standardom, med katerimi je tudi največja dovoljena vsebnost vlage – 10 odstotkov. 

Peleti so veliko boljša izbira od olja in plina

Peči na pelete imajo zaradi visokega izkoristka izjemno nizke emisije trdnih delcev. Vsaka tona porabljenih peletov v primerjavi z oljem zmanjša emisije CO2 za približno 1,5 tone. Poleg tega je distribucija peletov bistveno cenejša od distribucije lesnih sekancev.

"Peleti so v prvi vrsti ekološki vir energije, saj so narejeni iz odpadnega lesa, ki bi bil zavržen, poleg tega pa so tudi obnovljiv vir energije. Cena peletov je načeloma nižja od cene večine ostalih energentov. Imajo tudi odličen izkoristek ogrevanja, kar pomeni manjšo onesnaženost okolja. Dostopni so v trgovinah MERKUR po celi Sloveniji tako, da jih lahko kupujete po potrebi in vam jih ni potrebno skladiščiti in posebej naročati tako kot na primer kurilno olje," pove Merkurjev svetovalec. 

So časi, ko smo se ogrevali na drva, že mimo?

Če smo še nedolgo nazaj o kurjenju lesa razmišljali kot o podnebno nevtralnem viru energije, danes vemo, da ni tako. Peči na drva so precej sporne z več vidikov. 

Namreč, za ogrevanje na drva potrebujemo ogromne količine lesa, obsežna sečnja pa krči gozdove, ki za obnovitev potrebujejo tudi več desetletij, če ne stoletja. Poleg tega je dejstvo, da se za enako količino toplote ali energije pri gorenju lesa sprosti več ogljikovega dioksida kot pri kurjenju nafte ali plina. Primerjave med podnebnimi vplivi ogrevanja na les in drugih alternativ so še slabše, če ga primerjamo s toplotnimi črpalkami ali drugo ogljično nevtralno energijo. 

Raziskave poudarjajo tudi, da pri kurjenju lesa nenazadnje nastaja tudi metan, ki še bolj izkrivlja ravnotežje na drugo stran od podnebne nevtralnosti.