Rododendron je zimzelena rastlina, ki sicer izvira iz Azije, nekatere vrste pa tudi iz Severne Amerike ali Avstralije. Odlično se obnese tudi na naših vrtovih, vendar ga je v hladnejšem delu leta treba zaščititi pred mrazom. 

Azaleja ali rododendron?

Ker med nepoznavalci včasih pride do vprašanja, ali sta azaleja in rododendron ista rastlina, je pomembno poznati razlike med njima. Azaleje so cvetoči grmi iz rodu Rhododendron, kar pomeni, da so vse azaleje rododendroni, niso pa vsi rododendroni azaleje. Azaleje svoje cevaste cvetove razvijejo zgodaj spomladi, rododendroni pa imajo večje zvonaste cvetove, ki zgodaj poleti rastejo v grozdih, kar je tudi osnovna značilnost, po kateri ti dve rastlini lahko ločimo. 

Poleg čudovitih cvetov nekateri rododendroni oddajajo tudi prijeten vonj. Določene višje rastoče sorte se odlično obnesejo celo kot cvetoča živa meja, ki zaradi svojih navzdol obrnjenih listov deluje kot zvočna ovira. 

Kam posaditi rododendron?

Rododendron sadimo na mesto z delno senco, ki hkrati nudi tudi zaščito pred močnim vetrom ali drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Večina sort namreč ne mara močnega vetra in je občutljiva na temperaturne skrajnosti. 

Po drugi strani pa se izogibamo močni senci pod drugimi drevesi. Večina rododendronov bo prenesla bolj odprto rastišče, če je zaščiteno pred hladnimi, suhimi vetrovi ter močnim poletnim soncem. Rododendron je občutljiv tudi na zmrzal, zato ga je pozimi treba zaščititi. 

Merkurjev svetovalec o izbiri najboljšega mesta za rododendron:  "Rododendron najbolje uspeva v polsenci, saj se v naravi pogosto nahaja pod krošnjami višjih dreves, ki ga varujejo pred opoldanskim soncem."

Izbira ustrezne zemlje

Rododendron sadimo spomladi, ko mine nevarnost zmrzali. Preden pa ga prav zares položimo v zemljo, moramo storiti še en pomemben korak. 

Koreninsko grudo je treba pred sajenjem namočiti. To storimo tako, da jo postavimo v večje vedro z vodo ter namakamo, dokler zračni mehurčki ne izginejo. Ta korak lahko izpustimo, če se nam zdi, da je zemlja že dovolj namočena. 

Grm rododendrona nato posadimo tako, da je njegova krošnja na isti ravni kot v loncu.

Izbira ustrezne zemlje

Čeprav se rododendroni glede na vrsto v rastnih pogojih med seboj nekoliko razlikujejo, je zanje najpomembnejša izbira ustrezne zemlje. 

Prav vsi rododendroni potrebujejo vlažna, dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi, občutljivi pa so na razmočeno, težko ilovnato ali zbito zemljo s slabo drenažo, ki lahko hitro povzroči gnitje korenin. 

Večina izmed njih sicer ni pretirano zahtevna, pove Merkurjev svetovalec: "Rododendron ni preveč zahteven za vzgojo, vendar ima posebne zahteve glede rastišča. Potrebuje kislo, humozno, odcedno in zračno zemljo ter polsenčno lego. Njegove plitke korenine moramo zaščititi z zastirko in ga v sušnih obdobjih redno zalivati."

Ti grmi najbolje uspevajo v tleh s pH vrednostjo med 4,5 in 6,0. Zaradi tega jih pogosto sadimo v bližino kamelij in borovnic. "Če imamo apnena tla, ga lahko posadimo v dvignjeno gredo s kislo prstjo ali v večje lonce," še svetujejo v Merkurju. 

Ne pozabite na občasno obrezovanje 

Obrezovanje rododendronov je pomembno predvsem za odstranjevanje odmrlih, obolelih ali zlomljenih vej, kar lahko storimo kadarkoli v letu. 

Obrezovanje za oblikovanje grma, redčenje za boljši pretok zraka ali pomladitev pa je najbolje opraviti kmalu po cvetenju ali najkasneje zgodaj poleti, ker kasneje rastlina že ustvari popke, ki se bodo spomladi v naslednjem letu razvili v cvetove.

Pazite se škodljivcev

Po eni strani nezahteven za vzgojo – po drugi strani pa je rododendron precej dovzeten za škodljivce. Poleg listnih uši, pršic in čipkark pa Merkurjev svetovalec opozori še na eno nevarnost: "Rododendron ima škodljivca, imenovanega brazdasti trsni rilčkar (Otiorhynchus sulcatus). Odrasli hroščki ponoči objedajo liste, ličinke pa v tleh poškodujejo korenine, kar lahko povzroči propad rastline. Za zaščito lahko uporabimo lepljive trakove okoli debla, ročno odstranjevanje hroščkov ponoči ali pa uporabimo insekticide v obliki razpršila ali granul, ki so na voljo v Merkurju."

Možne bolezni najpogosteje vključujejo pepelasto plesen, pegavost, rak, koreninsko gnilobo, listno pegavost in rjo. Pri tem je pomembno vedeti, da bolj kot je rastlina zdrava, bolje je opremljena za zaščito pred temi škodljivci in boleznimi.