Naloga domačega vrtičkarja je, da svojim rastlinam zagotovi ustrezne pogoje za rast. 

Poleg zalivanja in svetlobe to pomeni tudi občasno dodajanje hranil v prst. Tudi najboljša zemlja namreč dolgoročno ne more zagotavljati vseh snovi, ki jih cvetoča rastlina potrebuje za svoje uspevanje. 

Kdaj je čas za prvo gnojenje?

Z gnojenjem navadno začnemo marca ali v začetku aprila – takoj, ko temperature to dopuščajo. Ko se temperatura tal začne zviševati, začnejo rastline po obdobju mirovanja aktivno rasti in razvijati svoje cvetove – takrat je najboljši čas za prvo spomladansko gnojenje. 

"Na gnojenje vpliva tudi vreme. Bolj kot je toplo, bujnejša je rast in zato se poveča tudi potreba po gnojenju. Če smo ob sajenju uporabili gnojilo z dolgotrajnim sproščanjem, ki deluje šest mesecev, pričnemo z dognojevanjem približno po dveh mesecih, saj bujna rast rastlin zahteva več hranil, kot se jih sproti sprošča iz tovrstnih gnojil," svetujejo v Merkurju.

Cvetje, ki potrebuje zelo veliko hranil, kot so potonike ali surfinije, lahko zahtevajo pogostejše gnojenje, medtem ko nekaterih rož, kot so azaleje, raje ne gnojimo, medtem ko cvetijo.

Kako izbrati ustrezno gnojilo za rože?

Večina gnojil na trgu vsebuje tri glavna rastlinska hranila: dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Nekatera gnojila lahko vsebujejo tudi majhne količine hranil, kot so magnezij, kalcij, žveplo, železo in bor. Razmerje N-P-K na embalaži nam pove odstotek vsakega od njih. V večini primerov se za cvetje najbolje obnese razmerje 5-10-10.

Mineralno ali organsko gnojilo?

Organska gnojila pridobivamo iz naravnih materialov, kot so gnoj, kompost ali rastlinski izvlečki. Zaradi naravnega izvora so ta gnojila bolj okolju prijazna. Poleg tega organska gnojila izboljšajo strukturo tal ter poskrbijo, da ta dlje časa zadržujejo vodo in rastlinam dolgoročno zagotavljajo vlago, ki jo potrebujejo. Njihova slabost pa je, da  hranila sproščajo počasneje kot mineralna gnojila. 

Mineralna gnojila vsebujejo hranila v obliki topnih soli, zaradi česar jih lahko rastline takoj absorbirajo. To hitro delovanje je idealno za reševanje takojšnjega pomanjkanja hranil. 

Če želite obogatiti zemljo in hkrati podpirati podzemno biotsko raznovrstnost z mikroorganizmi, glivami, deževniki in podobno, so organska gnojila odlična izbira. Toda ko rastlina kaže znake pomanjkanja ali potrebuje hitro spodbudo rasti, so mineralna gnojila edina prava izbira. 

V Merkurju svetujejo, da se za cvetoče rastline uporablja kombinacija obeh vrst gnojil: "Na trgu je na voljo veliko kakovostnih gnojil. Mineralna gnojila v tekoči ali kristalni obliki so izredno enostavna za uporabo. Odmerek gnojila zlijemo oziroma stresemo v posodo za zalivanje, natočimo vodo in že jih lahko uporabimo. Surfinije so izredno lačne, zato lahko izberemo prav namensko gnojilo za surfinije, ki je bogato tudi z mikrohranili. Obstajajo tudi kombinirana gnojila, ki so organska in mineralna hkrati (gnojilo na osnovi bikove krvi: Altea Sangue di Bue). Ta stimulirajo vse biološke procese v rastlinah,  zato je dobro, če občasno zamenjajo gnojila, ki so izključno mineralna."

Kako pogosto gnojiti cvetje?

Cvetoče rastline za uspevanje potrebujejo različne količine hranil, zato ne obstaja univerzalni recept, po katerem bi lahko hranila dovajali vsem. 

Cvetoče enoletnice sicer potrebujejo gnojenje skozi vso sezono od pomladi do zgodnje jeseni, vendar pa se količina razlikuje glede na specifične potrebe rastline. 

"Na splošno potrebujejo nasadi tedensko gnojenje, le surfinije, milijon zvončki, pelargonije bršljanke so tako zelo lačne, da jih dognojimo tudi dvakrat tedensko. Surfinije potrebujejo tudi dodatek železa. Če ga ni, so listi bledi, rumenkasti. Seveda vpliva na gnojenje tudi vreme," svetuje Merkurjev strokovnjak.

V času sajenja lahko v zemljo vmešate nekaj zrnatega gnojila s počasnim sproščanjem. Za uveljavljene rastline gnojilo raztresite po površini tal spomladi in ga nežno vmešajte v zgornji centimeter ali dva zemlje.Vodotopna gnojila razredčite s priporočeno količino vode in z raztopino zalijte prst. Za najboljše rezultate cvetlico pred in po gnojenju vedno dobro zalijte. 

Z gnojenjem nikoli ne pretiravamo.

Ko pride do gnojenja rastlin, več ni vedno boljše. Pravzaprav lahko prekomerno gnojenje poškoduje rastline ali pa k rasti spodbudi napačne dele – denimo zelene liste namesto cvetov – zato vedno poskrbite, da gnojila dozirate v skladu s priporočili na embalaži. 

Merkurjev svetovalec opozarja prav na to napako, ki jo pogosto storimo v želji, da bi naše cvetlice čim prej postale bujne in v polnosti zacvetele: "Spomladi z gnojenjem pogosto pretiravamo. Še zlasti,  če smo zemlji dodali gnojila z dolgotrajnim delovanjem in pričnemo prekmalu  dognojevati s tekočimi ali kristalnimi gnojili. Ta gnojila se sproščajo počasi, 3–6 mesecev. Na embalaži vsakega gnojila je naveden odmerek in čas sproščanja. Prekomerno gnojenje se pozna po rjavih ali rumenih konicah na listih, počasni rasti, slabem cvetenju, uvelih listih, pa tudi po beli skorji na vrhu substrata. Rastlina po začetnem bujnem cvetenju lahko tudi hitro propade. Pregnojene rastline so tudi bolj dovzetne za škodljivce in bolezni."