Le kaj je bolj žalostnega kot nemočno opazovati svoj vrt, ki ga je opustošila poletna nevihta. V nadaljevanju preberite, kaj lahko storite, da se pripravite na najhujše. 

Zaščita rastlin pred nevihto

Zavarovanje rastlin pred nevihto je bistvenega pomena za zmanjšanje škode. Ob neugodni vremenski napovedi začnimo s tem, da bolj občutljivim omogočimo podporo. Uporabimo količke ali jeklene kletke, na katere pritrdimo visoke ali težke rastline ter tako preprečimo, da bi jih močan veter izruval ali zlomil. Poleg tega obrežemo in odstranimo vse šibke ali odmrle veje dreves in grmovnic. To zmanjša tveganje zloma in izboljša kroženje zraka.

"Priporočamo uporabo zračne koprene, ki ščiti rastline pred pretiranim dežjem, hkrati pa omogoča prehajanje svetlobe in zraka. Namestimo jo lahko na vrtne loke in tako zagotovimo rastlinam, da so pred hudim dežjem zavarovane v tunelih. Na vrtnih gredah pa jim dodamo kremenove peske. Za trajnejšo rešitev pa občutljive rastline posadimo na visoke grede ali večje posode z dobro drenažo, da zmanjšamo tveganje zaradi prekomerne vlage,"  pove MERKURjev svetovalec.

Lončnice prestavimo v zaprt prostor, da jih zaščitimo pred močnimi vetrovi in obilnim deževjem. Poskrbimo tudi za trdno pritrditev vrtnih struktur, kot so rešetke, grede in podobno. Občutljive rastline pokrijemo z vrečo ali vrtno tkanino.

Prvi ukrepi po neurju

Po neurju najprej pospravimo listje in veje, ki ležijo na tleh, ter odstranimo uničene dele rastlin. Rastline, ki še vedno stojijo pokonci, imajo nedotaknjene korenine in vsaj nekaj listov, si lahko ob podpori opomorejo. Izruvane, polomljene ali tiste z močno poškodovanimi koreninami pa odstranimo iz vrta in na njihovo mesto raje posadimo pozne sorte, ki so bolj odporne na veter in vlago. 

Močan dež lahko spodbudi rast plevela, odstranjevanje le-tega pa je ključni del nege vrta po poletni nevihti. Plevel čimprej, še preden požene močne korenine, odstranimo, saj lahko z rastlinami tekmuje za hranila in vodo. Nato okoli rastlin znova nanesemo zastirko. Ta bo preprečila nadaljnjo rast plevela in pomagala ohraniti vlago v tleh. Zastirka pomaga tudi pri stabilizaciji tal, ki so oslabljena zaradi neurja. 

Če je nevihta povzročila erozijo tal, zemljo nadomestimo z novo. 

Kako veter vpliva na rastline na vrtu?

Ena od stvari, ki jih moramo upoštevati, je, da veter ni vedno slaba stvar. Pravzaprav lahko sadikam pomaga, da zrastejo v močnejše rastline. Podobno zmerna izpostavljenost vetru poveča oskrbo rastlin z ogljikovim dioksidom, ki je nujno potreben za rast. Lahko bi rekli, da so rastline, ki so v času rasti izpostavljene velikim količinam vetra, ponavadi manjše in bolj kompaktne, z debelejšimi stebli in močnejšimi koreninami. 

Seveda pa močni, kratkotrajni sunki, ki so značilni za poletne nevihte, rastlinam bolj škodijo kot koristijo. 

Pomembno je vedeti, da so nekatere vrste veliko bolj odporne na veter kot druge.

Vrtnine, ki so bolj odporne na veter, so fižol, blitva, različne sorte zelenih solat, bučke, korenje, borovnice, maline, rukola, jagode, krompir in por, pa tudi sadne grmovnice, kot so ribez, maline in ameriške borovnice. Sem sodijo tudi zelišča in nekatere druge rastline, za katere je značilno, da rastejo bolj nizko pri tleh. 

Vrste sadja in zelenjave, ki so precej občutljive na veter, pa so paprika, paradižnik, redkvice, čili, melancani in druge plodovke.

Kako obilno deževje vpliva na rastline na vrtu?

Močno deževje lahko poškoduje občutljive rastline, spere zastirko in povzroči erozijo zemlje okoli korenin. Preveč dežja v kombinaciji s toplimi poletnimi temperaturami ustvarja idealno okolje za razvoj glivic in plesni. 

Takoj po nevihti je zato pomembno, da poškodovane ali odmrle dele rastlin obrežemo in tako med drugim omogočimo boljše kroženje zraka.

V naprej pa rastline spremljamo in opazujemo ali so se pojavili kakršni koli znaki bolezni – madeži ali razbarvanje na listju, pa tudi gnitje ali venenje stebel, plodov ali celo cele rastline. 

MERKURjev svetovalec pojasnjuje, kako ukrepati v tem primeru: "Pomembno je, da odstranimo vse obolele liste in poganjke ter jih odstranimo iz vrta takoj, ko opazimo prve znake bolezni, da se le ta ne širi naprej. Okužene dele je treba obrezati z ostrimi in čistimi orodji, da preprečimo dodatne poškodbe rastline. Priporočamo tudi, da po vsakem rezu orodje razkužite."  

Pepelasta plesen je najpogostejša vrsta plesni, ki se pojavi na vrtu

Pepelasta plesen je bolezen, ki najpogosteje prizadane sadike paradižnika, pa tudi druge starejše vrtnine, ki so bolj občutljive na vlago. Kazati se začne z bledo rumenimi pikami na listih. Pege nato kmalu prekrijejo bele lise, zaradi česar so listi videti kot bi bili posuti z moko. Ko ta glivična bolezen napreduje, belkasti deli listov porjavijo in se zakrčijo ter postanejo suhi in krhki. Pepelasta plesen se najpogosteje pojavi pozno poleti in je pogosto posledica obilnega deževja. 

Če je zemlja po močnem dežju zelo mokra in vas skrbi gniloba korenin, pomagajte zemlji, da se posuši, tako da za nekaj tednov odstranite zastirko. Pazite, da ne hodite po blatni, mokri zemlji v bližini rastlin – to poveča zbitost, kar lahko poškoduje korenine.

"... rastlinam dodamo kompost, ki izboljša strukturo tal in nadomesti izgubljene hranilne snovi, saj jih je dež spral v nižje plasti. Pripravite lahko prevleko iz kopriv in gabeza ali pa v MERKURju poiščite tekoča organska gnojila, ki jih rastline hitro absorbirajo. Dokaj hitro se razgradijo tudi organska gnojila v obliki pelet. Po vsakem močnejšem dežju je zelo pomembno tudi okopavanje tal, da zagotovimo dovolj zraka v območju korenin ..." še dodaja MERKURjev svetovalec.