Z doma vzgojenimi sadikami ne le prihranite kar nekaj denarja, ampak boste tudi natančno vedeli, kaj sadite na svoj vrt. Tako bo tudi pridelek dosegal veliko večjo sledljivost. Poglejmo, kako se tega lotiti in na kaj biti najbolj pozoren. 

So semena, ki so vam ostala od lanskega leta še uporabna?

Preden se lotite sejanja, preverite, ali so semena, ki jim imate doma, sploh še uporabna. Da to ugotovite, obstaja preprost način. Preizkusite ga in si prihranite čas, ki bi ga sicer porabili za sajenje in čakanje, da semena vzklijejo, kar se seveda ne bo zgodilo, če je seme 'pokvarjeno'. 

Na paketih s semeni je običajno navedena letnica, ki vam pove, kdaj so bila semena pakirana ter stopnja kaljivosti. Ko leta minevajo in se semena starajo, stopnja kalivosti upada, hitreje ali počasneje, odvisno od sorte semen in načina shranjevanja semen.

V Merkurju svetujejo, da ste pozorni predvsem na ta datum: "Pri nakupu semen bodite pozorni na leto proizvodnje, saj najbolj kalijo semena, ki so bila pakirana v predhodnem ali tekočem letu."

Test kaljivosti

Bistvo testa kaljivosti je ugotoviti stopnjo kaljivosti semen, ki je med drugim odvisna tudi od njihove starosti. 

Stopnjo kaljivosti zavojčka semen lahko ocenite s testiranjem 10 posameznih semen.

Najprej vzemite papirnato brisačo in jo z rahlo navlažite z vodo. Nanjo položite 10 semen, ki jih želite preizkusiti, nato pa čez njo položite še eno papirnato brisačko, ki ste jo prav tako navlažili. Vse skupaj položite v plastično vrečko, jo zaprite in vrečko označite z datumom, zapišite pa tudi, za katera semena gre. 

Plastično vrečko pustite v toplo okolju - na primer na vrhu hladilnika - in po nekaj dneh začnite dnevno preverjati semena. Odvisno od sorte, ki jo preizkušate, bi lahko določena semena vzklila v samo nekaj dneh, medtem ko bodo druga morda potrebovala tudi nekaj tednov. 

Če se po ustreznem času čakanja ne zgodi nič, veste, da semena niso več uporabna. Majhno število kalčkov med drugim pomeni, da morate saditi bolj na gosto, veliko število kalčkov pa pomeni, da lahko sadite z običajno gostoto semena.

Preizkus kaljivosti lahko opravite kadar koli, semen, ki so vzklila pa ni potrebno zavreči, ampak ji preprosto presadite v kalilnik ali pa na vrt, če so pogoji že dovolj ugodni. 

Uporaba šotnih lončkov za vzgojo sadik

Šotni lončki so v zadnjih letih vedno bolj priljubljeni, saj uspešno nadomeščajo plastiko in so zato veliko bolj trajnostna izbira kot plastični sadilniki. Narejeni so iz stisnjene šote, njihove prednosti pa so poleg omenjenega trajnostnega vidika tudi enostavna uporaba ter popolna biorazgradljivost. To pomeni, da jih je mogoče posaditi neposredno v zemljo, saj ne bodo motili koreninskega sistema rastlinice. Poleg tega šotni lončki omogočajo zračenje korenin in imajo sposobnost vpijanja vode, kar spodbuja hitro kalitev in zdravo rast. So tudi cenovno dostopni in lahki za prenašanje. 

Uporabo šotnih lončkov priporoča tudi Merkurjev svetovalec: "Zaradi preproste uporabe ter ekološkega vidika, so vse bolj iskani šotni lončki za sajenja. To so setvene 'celice' iz šotnega mahu, ki vsebujejo hranilne snovi in pomagajo pri kalitvi semena. Ko pa seme zraste se nastala sadika presadi na vrt skupaj z lončkom, saj korenine predrejo steno lončka in le ta postane sestavni del zemlje okoli korenin." 

Kljub temu pa imajo šotni lončki nekaj slabosti. Niso najbolj trpežni in se lahko v vlažnem okolju razgradijo prej, kot bi si to želeli, kar lahko vodi v propadanje sadik. Prav tako se lahko ob dolgotrajnem shranjevanju posušijo. 

Kakšno prst uporabiti pri vzgoji sadik?

Semena lahko posadite v običajno zemljo za lončnice, čeprav to ni najbolj priporočljivo. Bolj ustrezna je mešanica, pripravljena prav za vzgojo sadik.  

Popolna začetna mešanica ne sme vsebovati preveč hranil, ker bi lahko ta opekla občutljive sadike. Substrat mora tudi dovolj dobro zadrževati vlago, ne da bi bil razmočen in zbit. V preveč mokrih pogojih bodo namreč semena skoraj zagotovo zgnila ali se okužila s katero izmed glivičnih bolezni. Dodaten pogoj je, da je zemlja dovolj rahla. 

"Pri sejanju semen je pomembno, da uporabimo zemljo za sajenje, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, " še opozori Merkurjev svetovalec. 

Sadike potrebujejo postopno uvajanje na zunanje razmere

Sadike, vzgojene v zaprtih prostorih ali celo v rastlinjaku, potrebujejo postopen proces privajanja na zunanjost, preden se lahko tam uspešno uveljavijo. 

Semena, ki jih posadimo v notranjosti in zrastejo v majhne rastlinice so vajene stalnih temperatur in ravno prave ravni vlažnosti kot tudi drugih hranil. Poleg tega jih le redko ogrožajo kakršnikoli škodljivci. 

Na prostem pa obstaja veliko groženj, od vetra, ki izsuši rastline in pritiska na drobna stebla in koreninske sisteme, do močne sončne svetlobe, žuželk in bolezni. Najboljši način za 'utrditev' sadik za sajenje na vrtu je postopno uvajanje. Prepričajte se, da so vaše sadike dovolj velike in močne, pa tudi, da je vreme zunaj primerno. 

Idealen čas za utrjevanje sadik je, ko njihove korenine začnejo štrleti iz drenažnih lukenj v lončkih - preden se začnejo korenine spiralno vrteti.