Tenda

Tenda je v bistvu precej enostavna zadeva. Običajno jo poznamo kot platno iz umetne mase, vpeto med dva kovinska (aluminijasta) dela. En del je pritrjen na steno/strop, na katerega se platno navija. Drugi del pa je izvlečen in potegne platno za sabo. Vmes sta zložljivi roki, ki pri izvlečenem platnu zagotavljata stabilnost. Tako senčilo je relativno enostavno in kot takšno relativno poceni rešitev za zagotavljanje sence, prav tako pa je na voljo v širokem spektru barv in vzorcev.

Kasetne in nekasetne tende

Je tudi praktično, saj nima stebrov, zložena pa zavzame relativno malo prostora. Tende ločimo na nekasetne in kasetne. Nekasetne tende ne ponujajo neke zaščite in se vgrajujejo tam, kjer so v zloženem položaju relativno malo izpostavljene slabim vremenskim pogojem (pod nadstreškom, balkonom, previsom). Kasetne pa lahko namestimo kjerkoli, saj v zaprtem stanju popolnoma ščitijo mehanizem, tkanino in roke. Je pa takšna izvedba seveda dražja. Prav tako pa lahko ceno dvigne izbira kvalitetnejše tkanine (bolj gosto tkane) in motoriziranega odpiranja in zapiranja, kljub temu pa je še vedno cenejša od pergole. So pa tende zaradi svoje enostavne konstrukcije bolj občutljive na slabše vremenske razmere, kot sta denimo močnejši veter in toča.

Pergola

Pergola je samostojna konstrukcija. Običajno je sestavljena iz štirih stebrov in strešnega okvirja. Na eni strani je lahko tudi vpeta v steno. V veliki večini so te iz aluminija, najdemo pa jih tudi v leseni izvedbi. Takšna konstrukcija je zelo stabilna in odporna na vremenske razmere. 

Streha pergole je sestavljena iz trdnih elementov (aluminij, polikarbonat, les) in veliko bolj odporna na slabe vremenske pogoje. Strani pergole lahko tudi zapremo ali zasteklimo in s tem povečamo bivalno udobje na terasi.

Bioklimatska pergola, LED-osvetlitev in drugi dodatki

Če imate kakšen evro več, si lahko omislite tudi možnost integrirane LED-osvetlitve. V zadnjih letih pa se vse bolj pojavljajo tudi bioklimatske pergole. Pri teh je streha sestavljena iz aluminijastih lamel. Te lahko glede na vreme in svetlobo odpiramo in zapiramo ter s tem reguliramo, koliko svetlobe bi želeli imeti na terasi. V zaprtem položaju tako tvorijo homogeno in neprepustno površino za dež in sonce,  medtem ko v odprtem položaju prepuščajo maksimalno količino svetlobe. Lamele so lahko tudi motorizirane in vezane na senzor, ki jih ob prvih kapljah dežja avtomatsko zapre ali pa ob slabših svetlobnih pogojih avtomatsko odpre. Zaradi vsega tega so bioklimatske pergole občutno dražje od navadnih.

Pergotenda

Kot že samo ime pove, je pergotenda križanec med pergolo in tendo. Ima konstrukcijo pergole in streho iz tkanine. Kot takšna ponuja zanimivo ( tudi vizualno) mešanico med obema tipoma zasenčitve. Tkanina je lahko nameščena ravno ali valovito. Lahko se tudi zloži in tako popolnoma odpre svetlobi. Ker je konstrukcija relativno lahka, je primerna tudi za balkone. Omislite pa si lahko dodatke kot pri pergoli: LED-osvetlitev in stransko zaprtje pred radovednimi pogledi. Tudi cenovno je umeščena nekje med obema tipoma senčenja.

Zunanji dežnik in jadro – verjetno najcenejši možnosti

Poleg zgoraj naštetih možnosti je gotovo najbolj tradicionalna in poznana vrsta senčenja – zunanji dežnik. Ta je od začetka, ko smo ga poznali kot 'povečano marelo', precej napredoval. Ti so sedaj precej večji, lepšega dizajna in z veliko izbiro tkanin. Imajo ročični mehanizem, tako da ne rabi več biti ''sredi mize''. Omislite pa si lahko tudi takšne z vgrajeno osvetlitvijo in z ventiliranim vrhom za boljše kroženje zraka.

Najenostavnejše od vseh vrst senčil pa je senčno jadro. To je dejansko tri- ali štirikoten kos poliestrske tkanine z mesti za pritrditev na skrajnih točkah. Takšno jadro lahko enostavno privežemo med drevesa ali tramove oziroma kamorkoli, kjer je možnost priveza. Je cenovno izredno ugodna varianta, ki jo lahko tudi vzamete na pot, pri tem pa zavzame zelo malo prostora. Seveda pa je senca pod takšnim jadrom zaradi redkejše tkanine manj intenzivna.