Običajno nimamo ravno vpliva na to, kako svetlo je v osnovi stanovanje. Predvsem v starejših večstanovanjskih stavbah se z leti rastje okrog bloka tako razraste in drevesa postanejo tako visoka, da to vpliva na osvetlitev stanovanj v nižjih nadstropjih. Grmovje obrašča stanovanja v pritličju, ki so že tako ali tako temnejša od stanovanj višje v stavbi. Pogosto pa lahko kar nekaj nadstropij visoko segajo košate drevesne krošnje pred okni stanovanj. Sicer je zelo prijetno, če imamo pred oknom sveže zelenje in ptice, ki gnezdijo v krošnji ali celo na naši okenski polici, a to pomeni, da je slabša osvetlitev prostorov v stanovanju in tudi razgled.

Naravno svetlobo in sončne žarke nam jemljejo tudi sosednje stavbe, zidovi, dvignjen breg, visoke ograje, reklamni panoji in podobno. Vsako stanovanje bi moralo imeti vsaj uro ali dve osončenosti vsak dan, česar pa pri nas še nismo dosegli, tudi po zaslugi zastarelih predpisov.

Ko se postaramo, se nam vid slabša, lahko nastopijo tudi drug težave z vidom. Zato je še kako pomembno, da je stanovanje, v katerem biva starejša oseba, svetlo. Z dobro naravno osvetlitvijo prihranimo električno energijo, ker podnevi ne prižigamo luči, obenem pa je s soncem osvetljen prostor, čeprav je to samo za kakšno uro ali dve, res prijeten.

V sodobni gradnji imajo stanovanja pogosto okna do tal, oziroma steklene stene po vsej strani stanovanja. S tem je stanovanje sicer dobro osvetljeno, vendar so lahko toplotne izgube večje ali pa se poleti stanovanje pregreva. Pa je to res primerno za vsakogar? Pozimi skozi velika okna in steklene stene nizko zimsko sonce sije v prostor in prostor tudi malo ogreva. Poleti je sicer sonce višje na nebu, a je vseeno potrebna dobra zaščita pred žarki in vročino. Tako imamo ves dan spuščene žaluzije ali rolete, brez pogleda ven. Na to žal ne moremo vplivati, zato pa je primerno, če stanovanje nima vseh oken le na eni strani neba. Tako so lahko okna na eni strani odstrta, omogočena sta zračenje in pogled na okolico. Starejši si včasih še vedno preveč zagrinjajo okna z gostimi zavesami, da jih sosedi ne bi gledali, a to gre tudi na račun svetlobe. Odstrto okno pomeni tudi prijeten pogled v naravo.

V mansardnih prostorih nameščamo strešna okna. Ta so postala energetsko zelo učinkovita, omogočajo tudi različne oblike senčenja, zunanje in notranje, tam, kjer je okno težje dostopno, tudi elektronsko in celo senzorsko upravljanje ter prezračevanje. S strešnimi okni se sicer mračni in nizki prostori odprejo svetlobi in soncu, morda celo lepemu razgledu. Za osvetlitev, ki je blizu naravni, so tu še svetlobniki. Svetlobnik je v bistvu cev, ki prebada streho do prostora, kjer želimo dodatno svetlobo in v kateri je več zrcal. Zaradi zrcal se svetloba še okrepi in po cevi potuje do prostora, kjer se s svetlobnikom zdi, da je v prostor posijalo sonce.

Balkon pred stekleno steno ali panoramskim oknom omogoča podaljšek bivalnega prostora na prostem. A si sami pogosto poslabšamo osvetljenost. Balkonske ograje oblačimo v različne tkanine ali druge materiale in s tem ne le kvarno vplivamo na videz celotne stavbe, ampak zmanjšamo tudi količino svetlobe, ki pride do oken. Če pod stropom balkona visi še perilo, je svetlobe, ki pada v prostor, še manj. V temnejšem prostoru naj bodo svetle barve in pohištvo. Ne natrpajmo ga z opremo in navlako. Če imamo zavese ali roloje, naj bodo zelo svetli, tudi beli, da se zlijejo s stenami.