Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije iz maja 2021 je v Sloveniji 119 domov za starejše, v katerih je 19.187 mest. Nove stanovalce ponavadi sprejemajo, ko se sprostijo postelje. Torej, v primeru smrti stanovalcev, v primeru odhoda stanovalca v drug zavod in v primeru vrnitve v domače okolje. Število odhodov v dom je tako vezano na število mest, ki se v domovih sprostijo.

Najdlje na sprejem v dom čakajo v Ljubljani. Ne le oddaljenost in cena, pomemben kriterij pri odločanju za dom je tudi to, v kakšni sobi želi nekdo bivati. Najdaljše čakalne dobe so za enoposteljno sobo, krajše pa za dvo- in večposteljne sobe. 

"Čakalne dobe se razlikujejo od doma do doma. Na dolžino čakalne vrste v veliki meri vpliva tudi cena in navadno so krajše čakalne dobe v domovih, ki so dražji. Prav tako se mesto prej najde v domovih, ki so bolj oddaljeni od večjih mest," pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). 

Zato je, še posebej, če si želite v točno določen kraj ali dom, pomembno, da se na to pripravite in še pravočasno uredite prve korake. "Svetujemo, da ljudje oddajo prošnje v domove kar nekaj časa pred odhodom tja. Na tak način začne človek drugače gledati na svojo prihodnost in hkrati razmišljati o možnosti odhoda v dom. V primeru, da je prošnja že nekaj časa (leto, dve, ali več) v evidenci prošenj za sprejem, je veliko večja verjetnost, da bomo dom dobili takrat, ko ga bomo potrebovali. To pa je dobro predvsem v primeru kakšne poškodbe, zaradi katere starejši ne morejo več bivati v domačem okolju," pravijo na MDDSZ.

Za starejšega človeka je tudi s psihološkega vidika bistveno bolje, da se za odhod odloči v obdobju, ko je še dokaj ali povsem samostojen. V tem primeru se lahko namreč bistveno bolje pripravi in vživi v novo okolje.

Najpogostejši razlogi za odhod v dom

Na določeni točki se večina starostnikov v življenju sreča z vprašanjem oziroma sooči z odločitvijo, ali je prišel oziroma kdaj bo prišel čas za odhod v dom starejših občanov. "Odločitev o odhodu iz lastnega doma v dom starejših občanov ni nikoli lahka odločitev. Nekateri se soočijo z odhodom iz domačega doma zaradi fizične poškodbe, padca ali pa bolezni, spet drugi zaradi osamljenosti, ali pa skrb za lasten dom preprosto postane "prevelik zalogaj"," pravi Petra Boh, socialna delavka s področja pomoči svojcem varovancev z demenco in ustvarjalka spletnega portala eDemenca.

Kot pravi, so najbolj pogosti razlogi, zakaj se starostniki sami odločijo za odhod v dom starejših občanov, naslednji:

- neprimerno bivalno okolje, prevelika nepremičnina, oteženo gibanje, nepremičnina ni primerna za gibalno ovirano osebo, neprimerna “nevarna” kopalnica, stopnice,

- vsakdanje naloge postanejo breme (kuhanje, čiščenje, pranje, nakupovanje),

- poškodbe, padci, bolezen, upad kognitivnih sposobnosti (začetek demence),

- družinski člani ne morejo zagotoviti oskrbe, ki jo starejša oseba potrebuje,

- partner potrebuje 24-urno nego (skupni odhod v dom),

- pomanjkanje socialnih stikov, osamljenost, bližnji prijatelji so že pokojni,

- plačevanje računov, skrb za nepremičnino (popravila), vzdrževanje okolice (urejanje vrta, košnja trave, obrezovanje) postane pretežko.

Domovi za starejše občane nudijo štiri (oziroma pet) kategorij oskrbe:

- oskrba I je za povsem samostojne, 

- oskrba II je za tiste, ki potrebujejo manjši obseg osebne pomoči, 

- oskrba III/a je namenjena tistim, ki potrebujejo večji obseg pomoči, 

- oskrba III/b predstavlja oskrbo za tiste, ki potrebujejo najzahtevnejšo oskrbo,

- oskrba IV predstavlja oskrbo za mobilne osebe, pri katerih je prisotna demenca.

Osnovna oskrba vključuje storitve bivanja, prehrane in pranja perila ter vključevanje v domske aktivnosti. Pri tej oskrbi starostniki sami skrbijo zase, prihajajo na obroke, se sami oblačijo, prihajajo na domske aktivnosti. Z višjo oskrbo pa pripada tudi več osebne pomoči. Nekateri starejši stanovalci denimo potrebujejo pomoč pri oblačenju, obuvanju, kopanju, prestavljanju s postelje na invalidski voziček, pomoč pri hranjenju in pitju.

Kako se pripraviti na to veliko spremembo?

"Čas za odhod v dom za starostnike ni nikoli pravi. Je pa vedno pravi čas, da se svojci pogovarjajo o starosti in o izbiri najprimernejše storitve, ki bi jo na stara leta želeli in potrebovali. Premalo se zavedamo, da potreba po oskrbi pride pogosto nepričakovano. Ker pa je odhod v dom za starostnike tesno povezan z razmišljanjem o lastni minljivosti, se pogovora o tej tematiki preveč izogibamo," ugotavlja Alenka Oven, direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo (IDO).

Kot pravi, družinskim članom vedno svetuje, naj to ne bo trenutna in nepremišljena odločitev in naj ima glavno besedo pri tem tudi starostnik. "Izbira doma za upokojence naj ne bo na podlagi lepih besed in fotografij na družbenih omrežjih ali bližine doma, ampak naj bo tehtna odločitev," je poudarila.

Strokovnjaki svetujejo, da se na odhod v dom starejših občanov pripravite tudi tako, da dom še pred tem obiščete. To lahko storite sami ali v spremstvu svojcev, z vodstvom doma se dogovorite za ogled skupnih prosotrov, se morda udeležite kakšne delavnice ali dnevnega varstva, si privoščite kavico v kavarni, poklepetate s stanovalci in zaposlenimi. Tako boste najbolje doživeli utrip in morda premagali kakšen strah pred neznanim ter se postopoma navadili na bodoči dom. In tako bo tudi odločitev za odhod v dom, ko pride čas in potreba, lažja in manj čustveno obremenjujoča.

"Naročite se na pogovor in voden ogled prostorov pri socialni delavki izbranega doma. Pomagala vam bo s potrebno dokumentacijo, njej lahko oddate tudi izpolnjeno vlogo za sprejem v dom (večina domov starejših občanov ima namreč čakalno vrsto za nastanitev, kar pomeni, da takojšen sprejem ni možen). Vrstni red za sprejem v dom starejših občanov se oblikuje glede na datum prispele vloge, stalno bivališče osebe (občina, kjer prebivate), zdravstveno stanje (kateri oddelek bi bil primeren za vas), socialno stanje ter nujnost sprejema (okoliščine bivanja)," je pojasnila Petra Boh. 

Kaj lahko odnesete s seboj v dom?

Dom predstavlja naše zatočišče, naš kotiček, v katerem smo sproščeni, varni in smo lahko to, kar smo. Jasno je, da pri selitvi v dom za starejše gre za precej veliko spremembo v življenju in na nek način celo izgubo tega, kar nam predstavlja dom. 

Ena opaznejših sprememb je prostorska razlika. Ponavadi se oseba seli iz prostorne hiše ali stanovanja v eno sobo, v katero ne more pripeljati vseh svojih stvari. A vseeno lahko s seboj ponavadi prinese kar nekaj osebnih predmetov in celo kakšen manjši kos pohištva. Koliko tega lahko prinesete s seboj, je seveda odvisno od velikosti sobe, v kateri boste bivali.

Ker pa si lahko bivanje v domu starejših občanov z osebnimi predmeti naredite bolj domačno in prijetno, je dobro, da s seboj vzamete predvsem tiste stvari, ki bodo v novem prostoru pričarale občutek domačnosti, poznanega, ljubega. Boh svetuje, da so to denimo manjše pohištvo, nočna lučka, najljubša stenska slika, priljubljena kavna skodelica, družinske fotografije, izbrane knjige, igre, karte, radio, CD-ji, MP3-predvajalnik, računalnik, telefon, televizija, rastlina, izbrana poletna in zimska oblačila, toaletne potrebščine. Poleg tega je treba svojo osebno pošto preusmeriti na nov naslov, prav tako lahko tja prejemate tudi naročene časopise in revije.

Kaj storiti z lastno nepremičnino ob odhodu v dom?

Starejši ljudje so pogosto zelo navezani na svoje okolje in nepremičnino, v katero so vlagali vse življenje. V njej so ustvarili številne spomine, v njej se počutijo varne in predvsem je to njihov dom. A vendarle se je ob odhodu v dom za starejše ponavadi treba od svojega starega doma posloviti. 

Breme skrbi za prazno nepremičnino običajno pade na svojce. "Ne glede na prazno nepremičnino je treba spoštovati želje starostnikov in, vsaj dokler sami niso pripravljeni sprejeti drugačne odločitve, ne vplivati na njihovo svobodno voljo," pravi direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo. 

"Nekateri se odločijo za darilno pogodbo družinskim članom, drugi so že živeli v skupnem gospodinjstvu in jim odhod ne predstavlja večjih skrbi. Nekateri pa lastno nepremičnino oddajo v najem in si s tem (do)plačujejo dom za upokojence. Odločitev, da starostnik zapusti lastno nepremičnino, v katero je vlagal vse svoje življenje, je izjemno čustvena in težka odločitev. Najprej pogovor s svojci, šele nato pravna pomoč pri sestavi ustrezne pogodbe," pravi. 

"V primeru, da starejši človek živi sam in ima lastno nepremičnino, je zelo smiselno, da se te stvari uredijo pred odhodom v dom. Ena od možnosti je, da se nepremičnino proda. Smiselno pa je, da se v te aktivnosti vključi kateri od sorodnikov (otroci, nečaki), ki bodo lažje urejali te stvari. Pomembno pa je, da so stvari tudi pravno formalno urejene, da na koncu starejša oseba dobi denar, ki mu ga je prinesla prodaja nepremičnine. V primeru, da ne želi prodati stanovanja, je možno tega oddati v najem – morda kateremu od sorodnikov, prijateljev. Tudi tu pa je pomembno, da se stvari pravno formalno uredijo, da ne pride do zlorab," pa svetujejo na MDDSZ.

Če oseba nima sorodnikov, ki bi mu pri urejanju odhoda v dom pomagali, mu lahko pri tem pomaga socialni delavec v domu, v obravnavo pa se lahko vključi tudi pristojni Center za socialno delo.

"Pri najemu ali prodaji vam lahko pomaga izbrana nepremičninska agencija, ki bo namesto vas nepremičnino pokazala potencialnim najemnikom ali kupcem ter uredila pogodbo in ostalo potrebno dokumentacijo za najem ali prodajo," pravi Bohova. 

Če vaša pokojnina in prihranki ne zadostujejo za poplačilo domske oskrbe, so k doplačevanju doma zavezani vaši otroci, partner ali oseba, s katero imate sklenjeno pogodbo. "Izračun o doplačilih, ki ga je vsak zavezanec dolžan poplačati, bo pripravil pristojni center za socialno delo. Pripravite dokumentacijo in se obrnite nanje," svetuje socialna delavka. V primeru, ko starostnik sam ne more in nima svojcev oziroma zavezancev, ki bi poplačali bivanje v domu, razliko doplača občina. "V tem primeru se bo naredila zaznamba v zemljiško knjigo s prepovedjo odtujitve ali obremenitve vaše nepremičnine," še dodaja. 

Alternativa: oskrbovana stanovanja in pomoč na domu

V zadnjem času so se kot alternativna oblika bivanja v Sloveniji pojavila oskrbovana stanovanja. Ta predstavljajo vez med oskrbo na domu ter oskrbo v institucionalnem varstvu in so namenjena starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere (še) dopuščajo sorazmerno samostojno bivanje. 

V Sloveniji imamo okoli 900 oskrbovanih stanovanj, ki so arhitekturno prilagojena starejšim oziroma invalidnim osebam. Uporabnikom v oskrbovanih stanovanjih mora biti zagotovljena tudi možnost uporabe celodnevne, nujne pomoči preko osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo. 

Tudi pri oskrbovanih stanovanjih se obseg in vrsta oskrbe prilagodita potrebam in željam posameznega upravičenca. Od tega pa je odvisna tudi cena. 

"Oskrbovana stanovanja imajo zelo različne cene tako najema kot tudi odkupa, zato svetujem, da se starostniki za dodatne informacije in vlogo obrnejo na ponudnike oskrbovanih stanovanj, za preglede pogodb pa pridobijo pravno pomoč," pravi direktorica IDO.

Izpostavila je, da so različne raziskave pokazale, da so se na tem področju zagotavljanja oskrbe oblikovale različne in neusklajene prakse: predvsem pri vlogi oskrbnika, zagotavljanju varovanja na daljavo ter izrazito heterogenih cenah najema in oskrbe. "Izvajalci oskrbe oziroma oskrbniki oskrbovanih stanovanj imajo tudi različne prakse pri obračunavanju oskrbe, zato morajo biti starostniki pri izbiri oskrbovanega stanovanja izjemno pozorni," je poudarila.

Poleg oskrbovanih stanovanj se lahko starejši ljudje odločijo tudi, da ostanejo v domačem okolju in si priskrbijo pomoč na domu. "Ta je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki," pravijo na MDDSZ. 

Pomoč v okviru mreže javne službe izvajajo javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Za organizacijo, razvoj in financiranje te storitve so zadolžene občine, ki so tudi dolžne storitev doplačevati v višini najmanj 50 odstotkov celotne cene pomoči na domu. Posameznemu upravičencu pripada do 20 ur pomoči na teden. 

Ne glede na to, ali se boste na koncu odločili za odhod v dom, oskrbovano stanovanje ali za pomoč na domu, je pomembno, da "stopite korak naprej in poskrbite zase, ko začutite, da je to potrebno. Za vsakega posameznika je čas za odhod v dom starejših občanov osebna odločitev, ki temelji na vaši življenjski ter družinski situaciji," je za konec izpostavila Bohova.