To bodo generacije starostnikov, ki so računalniško pismeni, ki uporabljajo pametne naprave in želijo biti povezani s svetom preko svojih naprav. To pa je ena od stvari, ki omogoča starostniku, da se ne počuti tako osamljen, izoliran in prikrajšan za informacije. Obenem pa lahko preko povezanosti tudi skrbi za svoje potrebe, to je od naročanja zdravstvenih uslug, pomoči, naročanja hrane in drugo. Tako moramo tudi pri načrtovanju in prilagajanju prostorov za starostnike, ki živijo doma ali v drugačnih oblikah bivanja, misliti na dostopnost do omrežja.  Povezava in dostop morajo biti preprosti. Še najbolje je, da je povsod v stanovanju omogočeno brezžično omrežje, saj edino tako lahko starostnik pokliče tudi na pomoč kjerkoli v stanovanju ali kjer koli pametne naprave tudi uporabi.

Vseeno pa je treba poskrbeti za mesto v stanovanju ali sobi, kjer je mogoče dnevno uporabljati računalnik in imeti na enem mestu vse pametne naprave, kjer se tudi polnijo. Tak prostor je pomemben tudi zaradi lastne organiziranosti in morebitne prihajajoče pozabljivosti, saj so na enem mestu računalnik, tiskalnik, telefon, dokumenti, položnice in podobno. Z eno besedo mini domača pisarna, kjer lahko sedemo in si uredimo dokumente ali preprosto brskamo po spletu, beremo pošto ali kaj drugega in imamo na enem mestu vse pametne naprave, morda tiskalnik in, seveda, raznovrstne polnilce.

Da bi se izognili množici kablov, ki visijo z mize in se vijejo po tleh ter predstavljajo nevarnost, da se spotaknemo in pademo ali kaj potegnemo z mize, je pametno, če so lahko vtičnice tik nad mizno ploščo. Naj jih bo več v vrsti, ker potem niso potrebni razdelilci, kabli pa so označeni z barvnimi vezicami. Tako so označeni posamezni kabli, da vemo, kam spadajo. Starejša oseba se ne more spraviti pod mizo in iskati primerne vtičnice ali ustreznih kablov. Parapetni kanal z vrsto vtičnic je tako ena od rešitev. Pomembna je dovolj velika mizna plošča in ustrezen stol. Glede na višino mize izberemo ustrezen stol, najbolje, da je nastavljiv po višini in na kolesih. Naslon za roke pomaga pri vstajanju. Če pa nismo stabilni v nogah in se nam rado zvrti, stol na kolesih ni najboljša izbira. V trenutku nepazljivosti se stol izmakne in pademo po tleh.

Za domačo pisarno je pomembna tudi dobra osvetlitev. Lučka, ki za desničarje z leve sveti na mizno ploščo, ne pa v oči, služi pri pisanju na roko, risanju, ročnem delu ali hobijih. Pri delu z računalnikom naj luč ne sveti na zaslon ali v oči. Najbolje je, da je skrita za zaslonom ali drugače zasenčena. Posebej bela in močna svetloba ni primerna za starostnika, ker ga lahko bolijo oči. Miza naj ne bo pri oknu, kjer močno sije sonce, saj bo treba okno ves čas zastirati, da bi videli na zaslon. Tudi v spalnici ni najprimernejše mesto za delovni kotiček, bolje je, da ločimo počitek od dela ali hobijev. Seveda pa v malem oskrbovanem stanovanju, garsonjeri ali v sobi doma za ostarele ni toliko prostora, da bi lahko poljubno izbirali, kje bo miza. Tako je bolje, da je taka ožja miza ali pult ob steni in ne neposredno ob oknu.

Sicer pa naj ima oseba na vozičku, starostnik ali mlajši pisalno mizo prilagojeno svojim sposobnostim in velikosti vozička, ki ga uporablja. Miza naj bo brez prečnih letev pod ploščo in takih nog, ki bi ovirale dostop. Vse naj bo dosegljivo, tako da miza ni pregloboka, najbolje med 60 in 80 centimetrov. Tudi vtičnice morajo biti lahko dostopne za polnjenje naprav. Razne domiselne sodobne izvedbe omogočajo tudi vtičnice v mizni plošči ali v stebričih, ki se spustijo in dvignejo iz mizne ploskve. Poskrbimo za prijetno in predvsem uporabno in praktično okolje domače pisarne.