Pri iskanju stola najbrž vemo, kaj želimo: lahek, trden in udoben stol, ki nam bo dolgo služil in ga bomo lahko očistili ali zamenjali prevleko. A v trgovini nam med vso množico pohištva in stolov najprej pade v oči tisti, ki je najbolj všečno oblikovan, a ni dovolj, da je lep. Stol moramo preskusiti in si za to vzeti čas.

Najbolj občutimo, da s stolom nekaj ni prav, če se nikakor ne moremo udobno namestiti, ko sedemo nanj, ali pa nas čez nekaj časa boli hrbet, križ, vrat ali noge. Kadar nas sedež tišči pod koleni, ima stol previsok sedež glede na našo velikost, torej je ta previsoko od tal. In če se moramo na sedežu pomakniti naprej, da bi dosegli tla, je vzrok enak. Stopala morajo biti namreč plosko na tleh. Kadar stegna ob sedenju niso vodoravno in so kolena višje od bokov, sedimo prenizko. Pa je to vedno napačno? Če tako sedimo ob mizi, je slabo, kadar pa na mehkem stolu počivamo, je to nasprotno lahko primerno, če imamo trdno oporo za roke, da sedamo in vstajamo.

Za starejše osebe, ki zaradi utrujenosti in različnih zdravstvenih težav več sedijo, so pravilno izbrani in udobni stoli zelo pomembni: tisti ob mizi bi morali biti ravno prav visoki glede na mizo in imeti naslonjalo za roke. Ročni nasloni so priporočljivi, a le, če so tako nizki, da sol lahko potisnemo pod mizo. Pogosto pa zaradi varčnosti starostniki ne kupijo novega stola, ki bi jim res ustrezal, ampak si pomagajo s starimi stoli, ki so morda prenizki ali previsoki in uničeni. Če je sedež prenizko, ob sedenju pri mizi bolijo rame in vratni del hrbtenice. Prav tako obremenjujemo hrbet, če se moramo s previsokega stola sklanjati nad mizo. Nikakor pa ne sme oseba, ki se težko premika in težko sede, pri mizi uporabljati stola na kolesih, tudi če ima ta ročni naslon. Tak stol se lahko pri sedanju in vstajanju spodmakne, in nesreča je tu.

Počivalniki so udobni za prijetne trenutke sprostitve in dopolnjujejo videz prostora, saj so lahko v drugi barvi ali vzorcu blaga kot sedežna garnitura. Lahko imajo dodan še dodatek za noge ali pa se ta del dvigne na sprednjem delu samega stola ali fotelja. Da ne bi prehitro kupili krasnega počivalnika, potem pa ugotovili, da je previsok in nanj težko zlezemo ali pregloboko sedemo vanj, si res vzemimo čas in ga dobro preskusimo. Pazimo, da je opora za roke trdna. Če nas stol v križu ne podpre, raje izberimo drugačnega, kot pa da kupujemo dodatne blazine.

Vreče za sedenje so zelo priljubljene med mladimi. So lahke, lahko jih premikamo po prostoru brez težav, obenem pa so lep dodatek pisanih barv v prostoru. Nikakor pa niso primerne za starejše, ki težko sedajo in vstajajo. Vreča ne daje nikakršne opore, da bi si pomagali, in lahko na njej obtičimo ob vsesplošnem smehu domačih ali pa se, kar je za starejšo osebo še nevarneje, zvrnemo na stran in pademo. Morda raje pobrskajmo med odsluženim pohištvom ali na podstrehi za gugalnikom, ga prebarvamo, dodamo mehke blazine, si obenj postavimo mizico in nanjo svetilko, pa bo naš kotiček za branje in počitek udoben in prijeten.