V stanovanjski hiši, v bloku ali vrstni hiši hodimo po stopnicah večkrat na dan po raznih opravilih. Z leti nam postaja neskončna hoja po stopnicah odveč, morda se tudi s težavo vzpenjamo. A zaradi česa so stopnice nevarne in kako lahko sami poskrbimo za varnost?

Stopnice so nevarne zaradi več stvari: kadar niso trdne, če ograja ni primerna in ne nudi dobrega oprijema. Nevarne so lahko okrogle ali zavite stopnice, slabo osvetljeno stopnišče in kadar je na njih navlaka ali so pokrite s tepihom. Nevarne postanejo za vsakogar, ne le za starejše, slabo pokretne in slabovidne. Starejši se težko vzpenjajo in potrebujejo varno stopnjo in dober oprijem. Običajno so stopnice med nadstropjema dvoramne, kar pomeni, da prvi niz prekine podest, potem nadaljujemo pot do gornjega nadstropja.

Stopnice so lahko tudi enoramne, torej moramo brez počitka prehoditi vso višinsko razliko do naslednjega nadstropja. To velja za okrogle in zavite stopnice, enoramne stopnice brez podesta pa žal najdemo še v starejših večstanovanjskih stavbah. Vzpenjanje po njih je za stare ljudi zelo počasno in naporno. Ob takih stopnicah je pomembna trdna ograja in ročaj z dobrim oprijemom. Ograja ob stopnicah je nujna tako zaradi opore pri hoji kot zaradi varnosti ob padcih. Pri otrocih se bojimo, da bi plezali skozi in čez ograjo, pri starejših mora nuditi oporo in varnostno mejo, če jim zdrsne in padejo. Ograja sicer ne more preprečiti poškodbe ob padcu, a lahko padec omili.

Tepihi na domačih stopnicah, še posebej tekači, so izredno nevarni za padce. Trenutek nepazljivosti ali premalo dvignjena noga je lahko dovolj, da se spotaknemo in hudo pademo. Primerneje je, da na gladke stopnice nalepimo posamezne ozke preproge na vsako stopnico, a le, če so prilepljene trdno, da se ne vihajo. Čeprav nam je morda všeč videz poliranih kamnitih stopnic, pa so nevarne za vse uporabnike, še posebej ranljivi so otroci in starejši. Kamen drsi, ob prižganih svetilkah se površina blešči in ustvarja neprijetne učinke, ki zavajajo, kje je rob stopnic. Kaj šele, če stopnice ostanejo mokre. Na robove gladkih stopnic sicer lahko nalepimo protidrsni hrapav trak, morda gumiran profil, razmislimo pa tudi o brazdanju površine ali celo o menjavi površine stopnic.

Kaj lahko storimo sami, da popravimo ali prilagodimo domače stopnice, ki so postale nevarne in so neprimerne za starejšo osebo? Če so stopnice odprte, zadnjo stran lahko zapremo naknadno. S tem bo občutek varnosti pri hoji boljši in posebno slabovidni bodo imeli manj težav pri ločevanju površin. Nikakor pa ne smemo zapirati stopnic s sprednje strani, ker bi zmanjšali globino nastopne ploskve. Poskrbimo za trdno ograjo in tudi na steno pritrdimo dodatno trdno pritrjeno držalo. Predvsem starejši potrebujejo držalo na obeh straneh, da si pomagajo pri hoji po domačih stopnicah z obema rokama. Držalo mora biti vsaj štiri centimetre odmaknjeno od zidu za dober oprijem. Nosilci pa morajo biti trdno privijačeni in močni. Zakaj? Če pademo, nas lahko trdno držalo reši pred večjimi poškodbami, če pa se izruva, je poškodba lahko še veliko hujša.

Na stopnišče namestimo dovolj svetil, ki naj dajejo razpršeno svetlobo in naj se sijalke takoj prižgejo. Samodejna luč na stopnišču mora goreti dovolj dolgo, da oseba ne obstane sredi stopnišča, če luči ugasnejo. To je res neprijetno in tudi nevarno. Luči na stopnišču so lahko na steni, tik nad posameznimi stopnicami ali celo kot svetlobni trakovi za robom, a tako, da se vanje ne zadevamo. Na stopnišče ne dajajmo visečih svetil, ki bi sicer lepo osvetlila prostor, a bi si pri hoji sami delali senco. Sicer pa predvsem pospravimo vso navlako in čevlje, ki se nabirajo na stopnišču! V večstanovanjskih stavbah pa je na podestu dobrodošla kakšna klop ali stol za počitek pri poti po stopnicah.