Naravna svetloba je eden ključnih dejavnikov, ki doprinese h kvaliteti prostora in bivalnemu ugodju uporabnikov, a ko govorimo o mansardnem stanovanju, je stanje nekoliko drugačno, kot v nižjih etažah stanovanjskega objekta. Dovod svetlobe moramo namreč vsaj deloma ali pa v celoti zagotoviti skozi streho, odvisno od višine ostrešja same mansarde oziroma zunanjih zidov, ki jo obdajajo. To lahko storimo z vgradnjo strešnih oken ali z vgradnjo frčad. Glede na to, da je pozicija podstrešnega stanovanja najvišje ležeča, lahko zajame tudi največ svetlobe, saj skozi poševnine omogoča difuzno severno osvetlitev ali direktno sončno osvetlitev z južne strani. Pri načrtovanju velikosti in pozicije svetlobnih odprtin moramo upoštevati tudi minimalno zahtevo po osvetlitvi v prostoru, kar znaša 20 odstotkov celotne površine tlorisa.  

Strešno okno

Strešno okno kot element za zagotavljanje prehoda naravne svetlobe v prostor v podstrešnem stanovanju ne vgrajujemo v steno, tako kot v nižjih etažah, ampak v strešno konstrukcijo. Razlika je tako pri naklonu vgradnje (možna vgradnja pod kotom od 15 do 90 stopinj) kot pri sistemu za odpiranje in zapiranje okna in namestitvi notranjih ali zunanjih senčil. Pozorni moramo biti tudi na višino vgradnje strešnega okna. Da kar najbolj izkoristimo prostor in hkrati z zadostnim dovodom svetlobe zagotovimo tudi dobro počutje uporabnikov, moramo upoštevati nekatere tehnične lastnosti. Spodnji rob strešnega okna mora biti tako vgrajen na višini od 90 do 110 cm, saj bo sedeča oseba prek svetlobne površine le tako še vedno ohranila stik z okolico. Ročica za odpiranje okna pa naj se nahaja na višini med 190 in 210 cm od tal. Omenjena višina še zagotavlja nemoteno ročno odpiranje in zapiranje strešnega okna in hkrati ne ovira umestitve stavbnega pohištva direktno pod okno, seveda v primeru, da je ročica za odpiranje nameščena na zgornjem delu okna. Kar se tiče širine strešnih oken, se jih prilagaja razdalji med špirovci. Število okenskih odprtin pa načrtujemo skladno z  uporabnostjo posameznih prostorov. Če gre za delovne prostore, potrebam osvetlitve zadostimo s količinsko manj okni z večjo površino in tako poskrbimo za bolj usmerjeno osvetlitev prostora. V nasprotnem primeru se odločimo za več okenskih odprtin manjše površine in s tem dobimo večjo in bolj razpršeno osvetlitev.  

Frčada

Vgradnja frčad je nekoliko manj pogosta praksa, a v primeru, ko v podstrešnem stanovanju ni dovolj stojne višine za optimalno izrabo prostora, je to praktično edina rešitev, s katero jo lahko zagotovimo. Pri vgradnji frčade gre za veliko bolj kompleksen in posledično tudi dražji poseg, saj vključuje tako izdelavo oboda kot tudi strehe za predvideno svetlobno odprtino. Posebej je potrebno paziti tudi na kvalitetno vgradnjo in zadostno debelino toplotne izolacije vseh obodnih površin, vključno z ostrešjem, saj se bomo le tako izognili nepotrebnim toplotnim izgubam.