»V Sloveniji v primerjavi z Evropo prevladuje lastniška struktura stanovanj in stanovanjskih hiš. Zato se bolj kot drugje soočamo s tem, da se ljudje postarajo v svojih stanovanjih in hišah. Hiše so bodisi gradili sami, stanovanja so bila v časih gradnje množičnih sosesk prilagojena ali minimalizirana na mlade družine, brez možnosti kasnejšega prilagajanja,« ugotavlja Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. inž. arh, ki se med drugim ukvarja prav s prilagoditvami, opremljanjem in obnovami za starejše.

Barbara Železnik Bizjak deluje tudi v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Pod njenim mentorstvom so članice študijske skupine Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, v okviru tematike predavanj o prenovi in prilagoditvah stanovanj za starejše osebe, dale pobudo za pripravo raziskovalne naloge. Naloga naj bi ugotovila, kako varni so stanovanja, v katerih starejši bivajo. Dala bi končno brošuro, ki bi povzela ugotovitve skupine in služila kot vodnik po varnem stanovanju za starejše. »Rezultat je brošura, ki vodi bralca skozi prostore v stanovanju v obliki spiska kritičnih in nevarnih mest in daje nasvete, kako lahko sami, hitro in poceni odpravimo težave. Obenem pa daje tudi nasvet, na kaj biti pozoren ob korenitejši prenovi,« pojasnjuje. »Že od začetka so slušateljice želele, da bi končno brošuro delile z vsemi, predvsem v elektronski obliki.« V brošuro so vložile veliko energije in zanosa, mentorica pa je članice spodbujala, usmerjala in nudila strokovno pomoč in izkušnje.

»Čeprav je moja skupina z veseljem in zagnanostjo delala na tej nalogi, sem opazila, da se starejše osebe sicer pogosto izogibajo govoriti o zanje neprijetni tematiki staranja, prilagajanju stanovanja in bivanju v času, ko ne bomo zmogli ali bomo pomoči potrebni,« pravi Železnik Bizjak. Skupina jo je presenetila, saj se takšne tematike starejši velikokrat s težavo lotevajo. »Bila sem presenečena, da so gospe želele delati na tematiki varnosti v stanovanju. Leto pred tem smo namreč z drugo skupino poskusili napraviti raziskavo Kako udobne in prijetne so sobe v domovih za ostarele s predlogi za izboljšave, pa sem se soočila z velikim osipom in negodovanjem nad tematiko.«

Kdaj je sploh pravi čas, da začnemo razmišljati o prilagoditvah?

»Pravi čas za razmišljanje o dostopnosti in mobilnosti v stanovanju je vedno, že takrat ko mladi kupujejo stanovanje,« opozarja. »Prav je, da izberejo tako stanovanje, ki omogoča uporabnost, prostornost, varnost in dostopnost tako mladi mamici z vozičkom kot starostniku, ki težko hodi, torej v vseh življenjskih obdobjih. Cilj sodobne družbe, ki se stara, bi moralo biti staranje doma, v svojem domu. Kakovost življenja in psihofizična kondicija sta zaradi tega gotovo boljša.«

V vodniku, ki so ga pripravile članice študijske ekipe, lahko najdete pregled kritičnih mest po prostorih v stanovanju, izpostavljena so tista najbolj kritična mesta. »Morda bi pomislili, da je zgolj kopalnica, pa ni tako. Kaj naredimo, če so vrata preozka, da bi šli skoznje udobno, z berglo v rokah ali pa smo še vedno prisiljeni imeti pralni stroj v kopalnici,« opozarja Železnik Bizjak.

Prilagoditve niso nujno drage

Velikokrat se vsakršna prenova, prilagoditev povezuje z večjimi finančnimi vložki. Teh si večina ne more privoščiti in to je tudi razlog, da so predlogi v brošuri takšni, ki si jih lahko privošči prav vsakdo. »Namen naše brošure je bil, da ponudimo najcenejše in najhitrejše odgovore za prilagoditev stanovanja. Take, ko je dovolj, da vzamemo v roke lepilni trak in prilepimo preprogo ob tla ali preprosto zamenjamo sijalko z močnejšo. Za temeljitejšo prenovo stanovanja pa je zraven tudi namig, na kaj moramo paziti, da ne ponovimo napak ali storimo novih. In bolje je, da se posvetujemo s strokovnjakom, kadar ne vemo, kako rešiti težave, kot pa da storimo nove napake.«

Žal se z majhnimi vložki ne da rešiti velikih težav, recimo težav s premajhnimi sobami, preozkimi vrati, ne da se spremeniti dejstva, da so nekatere hiše prevelike in prezahtevne za vzdrževanje in nekateri bloki brez dvigal. »Ta problematika je široka,« še dodaja Železnik Bizjak. »In bi morala segati tudi na ozaveščanje, kar pa morda že lahko stori naša brošura.«