Če vanje posije sonce, se dokazano izboljšuje tudi psihično počutje. A pogosto so v preteklih desetletjih nastajala stanovanja, kjer so posamezni deli v globini prostora slabo osvetljeni, prostori pa temačni, kljub morda velikim oknom na drugi strani, kar je bila posledica pomanjkljivih predpisov. Vendar se lahko naravna osvetlitev prostora zmanjša vsaj za četrtino ali morda celo več tudi s samovoljnim zapiranjem balkonov, lož na eni strani in zaradi slabo vzdrževanih zelenih površin sosesk, kjer se preveč razraste zelenje in drevesa v višino in širino, da segajo pred oken. 

S staranjem pridejo na žalost tudi težave z očmi. Na to je dobro misliti tudi ob preurejanju in opremljanju stanovanja s svetlobo. Izraz opremljanje s svetlobo se nam morda sliši tuje, saj smo vedno rekli – še luči namestimo in smo gotovi. V starejših stanovanjih so bili za svetila preprosto po en izpust na sredi stropa, brez posebnega razmišljanja o kakovosti svetlobne opremljenosti. V vsakem prostoru je bila tako predvidena na sredini stropa po ena svetilka, neupoštevajoč namena prostora in da bi bile dane možnosti za prilagajanje posameznikovim potrebam. Tudi če stanovanja ali prostorov ne bomo preurejali, pa obstoječo razsvetljavo v stanovanju vsaj nadgradimo in dopolnimo tako, da bo v stanovanju svetleje in prijetneje.

Da bi dosegli optimalno razsvetljavo, še posebej za pešajoče oči, poskusimo o razsvetljavi razmišljati kot o potrebnih dveh stopnjah: potrebujemo dobro splošno razsvetljavo prostora in dodatno  osvetlitev dejavnosti v prostoru. Na tretjem mestu pa naj bodo tista svetila, ki imajo bolj ali manj dekorativno vlogo v prostoru.

Starejši potrebujejo več svetlobe pri branju in delih, kot je priprava hrane, rezanje, kuha, iskanje in pospravljanje v omarah. V tem primeru potrebujejo dodatno stensko ali stoječo lučko ali osvetlitev pod kuhinjskimi visečimi omaricami. Poleg tega morajo biti dobro osvetljeni prostori in površine, kjer se spremeni višina tal, to pa so predvsem stopnice in razni prehodi med prostori. V spalnici pa je najpomembnejše, da s svetili ustvarimo dva možna scenarija: boljšo splošno osvetlitev prostora, ko vidimo tudi vsebino omar in prostor pospravljamo, ter osvetlitev za počitek in branje. To naj bo mehka, a usmerjena svetloba pri vzglavju, kjer ne motimo partnerja. Če je mogoče, v omare dodajmo še svetlobne trakove.

Bralne luči, ki jih potrebujemo v dnevni sobi ali tudi za jedilno mizo, so lahko majhne in nevpadljive, najbolje je, če so lahko pritrjene na steno ali pohištvo in vklopljene v vtičnico. Pomembno je, da pazimo, kako jih namestimo, saj hitro postanejo past za starejše, če se kabli vijejo po tleh in se vanje spotaknemo, potegnemo luč na tla in pademo.

Hoja po stopnišču v v polmraku je res nevarna, kaj šele, če se na stopnicah v stanovanjski hiši nabira razna navlaka. Stopnice ne smejo biti osvetljene le z medlo svetilko na steni in ne varčujmo po nepotrebnem s prešibkimi sijalkami. Dodajmo svetilke, morda osvetlimo tudi ploskve stopnic s stene. Morda je na prvi pogled videti, da se do tja ne da potegniti napeljave, a usposobljeni električar lahko pomaga pri svetovanju, napeljavi in namestitvi dodatnih svetil. Včasih pa je že dovolj, da v obstoječo svetilko namestimo primernejšo sijalko. Sijalke LED so namreč varčne in trajajo dlje kot druge. Namestimo dovolj močno s takojšnim vklopom, da polno zasije takoj, ko jo vklopimo. V večstanovanjskih hišah pa naj bodo stopnišča opremljena s takimi mehanizmi, ki omogočajo dovolj dolg čas gorenja svetilk, da predvsem bolj počasni, torej starejši, ne ostanejo v temi na hodniku ali sredi stopnic.

Starostnik si lahko omisli čelno svetilko, jo natakne na glavo in z njo pospravlja ali išče v shrambi ali omarah, ker ima tako proste roke. Nasploh naj imajo starostniki vedno pri roki baterijsko svetilko ali znajo uporabljati svetilko na telefonu, da si lahko hipno pomagajo, morda tudi na poti do stanovanja, če ostanejo v temi, ker je prezgodaj ugasnila samodejna luč na stopnišču.