Ste že pomislili, da vrata, ki se v kabino odpirajo navznoter, niso najboljša rešitev? Če v kabini pademo ali zdrsnemo na tla, nam nihče ne more pomagati, ker ne more odpreti vrat. Prostor za tuširanje ali kabina morata biti prostorna, da se udobno obrnemo, odpremo pipo in stuširamo. Enako pomembno je, kako varno vanj pridemo. Preozek vhod v prostor za tuširanje ni primeren, še posebej, če nismo več zelo gibki in vitki. Poskrbimo, da so na steni trdna kovinska držala, za katera se lahko varno primemo, ko smo v tušu in ko iz njega izstopamo. Takrat se namreč zgodi največ zdrsov in padcev, ki so lahko zelo resni.

Kopalnice v starejših stanovanjih so majhne, ozke in kjer je tuš kabina, je ta običajno zelo majhna. Kadica za tuširanje je visoka kakšnih deset centimetrov, lahko pa tudi višja. V majhni kopalnici in majhnem tušu se starejša oseba težko udobno umije in obleče. Še posebej nerešljive situacije nastopijo, ko oseba potrebuje pri tuširanju pomoč, pa naj je to starejša, bolna oseba ali otrok. Zato je res pomembno, da v novogradnji načrtujemo take kopalnice, ki omogočajo varno in udobno tuširanje za vse trenutke v življenju. Primerna minimalna velikost prostora za tuširanje naj bo 90x90 centimetrov, zelo praktični so tudi podolgovati prostori ali kabine. Če je mogoče, naj bo kotiček za tuširanje še večji. Namesto kabine je bolje postaviti eno ali dve fiksni pregradi. To je lahko tanjši zidec, ki ne sega do stropa ali stena iz kaljenega stekla. Dodamo lahko drsna vrata ali taka, ki se odpirajo navzven. Za boljšo vidnost pa jih opremimo z nalepkami ali izberemo peskan vzorec na steklu po izbiri.

V večji prostor za tuširanje je mogoče namestiti premični ali sklopni stolček za tuširanje. Če kopalnico delamo na novo, je klop v tuš prostoru lahko zidana in ogrevana, kot lahko poskrbimo tudi za talno gretje. Na tla lahko položimo gumirano podlago proti zdrsu in enako tudi pred tuš prostorom. Saj je resnično nevarno, ko stopimo na brisačo ali tepih, ki se nam spodmakne in pademo. Ne pozabimo tudi na ročaje. Vsakomur pride prav ročaj, ki se ga lahko oprime, ko stoji na eni nogi. Premišljeno namestimo pipo in nosilec za cev z ročko. Bolje je, da ta ni popolnoma na sredini, ker nas potem pipa ne moti. Naj bo vsekakor enoročna, običajna ali termostatska, da si že vnaprej pripravimo, kako toplo vodo želimo. Kaj pa stropni, oziroma fiksni tuši, so primerni za starostnika? Verjetno ne. Bolje je, da si ne zmoči las in se umiva po želji. Potrebujemo tudi poličko ali košarico za toaletne potrebščine, ki se ne bo snela ali prevrnila in se vanjo ne bomo zadevali.

V tušu običajno ni luči, je le splošna razsvetljava v prostoru in morda tista nad umivalnikom, čeprav je razsvetljena kabina za tuširanje še kako prijetna in predvsem varnejša. Če luč namestimo na strop neposredno nad glavo, ne bo učinka, ker bomo svetlobo sami zasenčili, zato naj bo malo vstran, lahko pa je vdelana tudi nad tlemi v zid ali celo v tla. Pri namestitvi talnih lučk pazimo, da nas ne zaslepijo. Svetilke LED so lahko odporne na vodo in so dovolj tanke, da ni ovir za vdelavo v stene ali tla tudi brez večje predelave. Skrbno izberimo tudi keramiko, ki bo na stenah in tleh. Naj ne bo bleščava, ne pretemna. Robovi morajo biti vidni in dovolj kontrastni za preprečevanje nesreč, ko bi zgrešili rob stekla ali kabine ter napačno ocenili razdaljo na tleh. Naj bo kopalnica prostor sprostitve, varna in prijetna za vsa obdobja v življenju, še posebej pa takrat, ko nam oprema in prostor ne smeta predstavljati ovir. Prvi korak je razmislek, kako si lahko tuširanje naredimo varnejše.