Vanilija

Danes vanilijo najpogosteje uporabljamo v kozmetiki, kajti zaradi sladkastega okusa se uporablja pri pripravi številnih parfumom, losjonov, krem. Vse pogostejša pa je tudi raba vanilije v kulinarične namene, še posebej kot dodatek nekaterim sladkim jedem in pijačam.

Dodajamo jo lahko v puding, piškote, torte, peciva, jo vmešamo v kompot, marmelado, kakav, vročo čokolado, sladko smetano in s tem še obogatimo okus že tako slastne jedače in pijače. Tisti malo bolj drzni kuharji pa jo dodajajo celo mesu in ribam. Uporabljamo jo lahko zmleto oziroma v prahu, v strokih ali v obliki ekstrakta oziroma raztopine, še posebej priljubljena pa je prav pri pripravi peciv in kolačev v decembrskem času, ki se nezadržno bliža. Marsikdo pa si zaradi prijetnega, sladkastega okusa za sproščanje in razvajanje po napornem dnevu privošči aromaterapijo z eteričnim oljem vanilije. Čeprav njegovi učinki na naše telo in duha še niso dovolj raziskani, pa naj bi vonj po vaniliji sproščal, pomirjal ter pomagal premagovati potrtost. V nekateri stari medicinski literaturi pa se vanilijo opisuje celo kot afrodiziak in kot sredstvo, ki pomaga pri vročici. Vanilija spada k orhidejam, in sicer izhaja iz vrste, imenovane Vanilla planifolia. Prvotno vanilija izhaja iz Mehike, a raste tudi v nekaterih drugih deželah tropskega pasu. Tako danes za enega največjih svetovnih pridelovalcev te dišavne začimbne rastline velja Madagaskar. Vanilija je sicer ovijalka – ovija se okrog drevesnih debel, palice ali kakšne druge opore. Plodovi oziroma stroki vanilije so tisti, ki so bistvenega pomena, kajti v njih se nahaja tista značilna dišava, imenovana vanilin. Ker pa je plod rezultat oprašitve cveta, morajo tisti, ki se ukvarjajo z gojenjem vanilije, cvetove umetno in ročno opraševati, kajti belgijski botanik Morren je že leta nazaj ugotovil, da so lahko cvetovi vanilije naravno oprašeni le prek specifične čebele Melipone, ki živi v Mehiki.

Umetno opraševanje pa je vse prej kot lahko naloga, kajti cvetove vanilije se oprašuje le tistih nekaj ur zgodaj zjutraj, ko posamezni cvetovi te rastline cvetijo. Neoplojeni cvetovi odmrejo in jih je treba odstraniti. Oplojeni cvetovi pa sčasoma rodijo stroke, v katerih so majhna, temna semena, iz katerih se potem z večstopenjskim in zapletenim postopkom pridobiva vanilijeva esenca. Pomembno je, da se stroki oberejo, ko so še zeleni oziroma ko začnejo le rahlo rumeneti na soncu. Tako kot opraševanje tudi obiranje strokov na plantažah vanilije poteka ročno.

Cimet

Cimet ne razvaja le naših borbončic, pač pa ima veliko blagodejnih učinkov na naše zdravje in počutje. Vsebuje namreč veliko antioksidantov in eteričnih olj, ena glavnih sestavin cimeta pa je cinamaldehid, ki uničuje bakterije in viruse. Zaradi številnih zdravilnih učinkovin nam torej pomaga pri zaščiti ali odpravljanju številnih nevšečnosti. Študija univerze v Köbenhavnu je na primer razkrila, da lahko že pol čajne žličke cimeta na dan občutno olajša bolečine, ki jih povzroča artritis, vnetna bolezen sklepov, poleg tega cimet deluje protimikrobno in tako posledično krepi imunski sistem, pomaga pri uničevanju nevarnih bakterij ter škodljivih glivicah, kot je kandida. Prav tako pomaga pri preprečevanju krvnih strdkov. Z rednim uživanjem cimeta v zmernih količinah bomo pripomogli tudi k uravnavanju sladkorja v krvi ter zniževanju ravni slabega holesterola in trigliceridov. Cimet je tudi ena najbolj antioksidantnih začimb, kar pomeni, da izjemno učinkovito preprečuje, da bi škodljive snovi napadale zdrave celice, kar ne zavira le procesa staranja, temveč posredno znižuje tveganje, da se pojavijo bolezni srca, artritis in diabetes. Preprečeval na bi celo raka debelega črevesja ter spodbujal delovanje možganov.

Klinčki

Nageljnove žbice, posušeni popki zimzelenega tropskega drevesa klinčevca, imajo sladkast in izjemno aromatičen okus, njihova struktura pa je oljnata, saj vsebuje evgenol, ki je tudi ključna sestavina, ki klinčkom daje zdravilne in hranilne lastnosti. Klinčki so tako odličen vir magnezija, kalcija, kalija, vitamina C in vitamina K ter dietetičnih vlaken. Da so klinčki zares vir zdravja, preverite tako, da v klinček pritisnete noht. Če se iz njega pocedi eterično olje, je klinček dober. Glede na to, da boste klinčke najverjetneje uporabili pri kuhanju vina, njihovo pristnost lahko preverite, ko jih vsujete v tekočino. Morajo se potopiti ali plavati v pokončnem položaju – ne vzporedno z gladino. Posušeni popki nageljnovih žbic v od 15 do 20 odstotkih tvorijo eterično olje, katerega glavna sestavina je evgenol. Ta je znan kot izjemno učinkovito naravno zdravilo proti atletskemu stopalu in glivičnim vnetjem. Evgenol se uporablja tudi v zobozdravstvu, saj deluje kot analgetik, lokalni anestetik in ima protivnetne ter protibakterijske učinke. Če želite ublažiti zobobol, na razboleli zob namestite eno žbico, uporabite lahko tudi eterično olje, ki ga na zob nanesete z vato. Eterično olje je poleg tega dobro tudi za zdravljenje alergij in deluje pomirjujoče.

Nageljnove žbice naj bi uravnavale raven inzulina v krvi in tako ščitile pred sladkorno boleznijo, preprečevale zgoščevanje krvi in ščitile pred nastankom krvnih strdkov, poleg tega pa žbice veljajo tudi za afrodiziak. Sestavine v nageljnovih žbicah delujejo blagodejno na želodčno razjedo, pospešujejo izločanje želodčnega soka in prebavo, zavirajo nastajanje črevesnih plinov in blažijo krče gladkih mišic. So pa klinčki tudi sestavni del nekaterih zdravil proti kašlju, saj eterično olje lajša dihanje in izkašljevanje. Nekatere študije so pokazale tudi, da določene sestavine v klinčkih spodbudijo nastanek encimov, ki nevtralizirajo nekatere strupe v tankem črevesu in jetrih ter tako zavirajo strupenost kancerogenih snovi. Kljub temu previdnost pri uporabi klinčkov ne bo odveč, saj eterično olje lahko draži kožo in sluznico. Poleg tega naj bodo previdni tudi ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, saj klinčki že tako redčijo kri.

Ingver

Ingver v kitajski medicini velja za čudežno zdravilo. Znanstvene raziskave posameznih sestavin so namreč pokazale, da ima veliko zdravilnih učinkov. Ingver slovi kot najmočnejši rastlinski antioksidant. Pomaga pri zniževanju telesne temperature, slabi prebavi, driski, zgagi, bruhanju, glavobolu ter preprečevanju slabosti med potovanjem. Spodbuja krvni obtok in sprošča ožilje, zmanjšuje holesterol in ima antiseptične lastnosti (pomaga tudi pri vnetem grlu). Pri rednem jemanju zmanjšuje kronično utrujenost in izboljšuje spomin. Ingverjev čaj blaži jutranjo slabost, deluje proti prehladu ter zdravi razjede in prebavne težave. Nekatere pa bo morda pritegnil podatek, da je ingver eden od najstarejših in močnejših afrodiziakov. Že antični zdravniki in samostanski zeliščarji so bili prepričani, da dviguje energijo in spodbudno vpliva na spolno slo (libido). 

V srednjeveški Evropi je bila uporaba ingverja tako priljubljena, da so srednjeveški moralisti trdili, da „vino, poper, cimet in ingver kvarijo kri mladim dekletom!“ Sveta Hildegarda ga je priporočala zgolj zelo izčrpanim, saj naj bi pri zdravih ljudeh zbudil preveč živalskosti. Dandanes ingver poznamo kot močan stimulans, ki močno vpliva na čutno zaznavanje.

Svež ingver je s svojim pekočim in rahlo pikantnim okusom ter polno, toplo in osvežujočo aromo nepogrešljiv pri pripravi številnih pikantnih azijskih jedi. Uporablja se nastrgan, sesekljan, narezan na rezine ali rezance, za močnejši okus pa se v jedi lahko dodajajo tudi sveži, nekoliko zmečkani kosi korenike (seveda se pozneje odstranijo iz jedi). Ker dobro prekrije vonj rib in mesa, ga Azijci uporabljajo pri kuhanju rib in morskih sadežev, svinjine, govedine in piščančjega mesa. Nepogrešljiv pa je tudi pri pripravi kašastih zmesi, omak, pomak, solatnih prelivov, juh in marinad. Korejci ingver uporabljajo za pripravo svoje priljubljene vložene zelenjave, ki sliši na ime kimchi. Ingverjev sok dobimo tako, da svežo koreniko olupimo in na drobno nastrgamo ali pa zmeljemo v kuhinjskem strojčku (bolje se zmelje, če dodamo malo vode). Iz ingverjeve kaše nato s pomočjo gaze iztisnemo sok, katerega uporabljamo za pripravo omak, marinad ali pijač. Na Japonskem sveže koščke ingverja vlagajo v sladek kis, pripravek pa je blagega okusa in spodbuja prebavo. Vloženi ingver zagotovo zelo dobro poznajo vsi ljubitelji sušija, kateremu se kot priloga dodajo na tanke rezine narezani kosi vloženega ingverja.

Preberite še: