»Zanima me, zakaj prihaja do teh razlik. Se pri nakupu sploh lahko zanesemo na podatke na energijski nalepki? Če bi izbiral zgolj po teh podatkih, bi dal prednost drugim strojem in ne tem, ki so se dobro odrezali na vašem testu,« je še dodal. Kot pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije, je energijske nalepke in primerjalno testiranje težko primerjati med seboj. Nič čudnega, da prihaja do razlik, saj energijske nalepke za aparate pripravljajo proizvajalci, na njih pa so osnovni podatki o aparatih ter informacija o varčnosti in učinkovitosti delovanja. Kaj vsebujejo nalepke in na kakšen način so prikazani podatki, določajo predpisi. Osnovni namen nalepk je omogočiti potrošnikom primerjavo varčnosti in učinkovitost istovrstnih aparatov, kar je ob veliki ponudbi in hudi konkurenci na trgu zelo koristno. Potrošnikom ponujajo osnovno usmeritev pri izbiri.

Potrošniški primerjalni testi pa so nekaj povsem drugega, saj uporabnikom ponujajo konkretne informacije o kakovosti in uporabni vrednosti aparatov, a le tistih, ki so preizkušeni na testu. Na podlagi preizkušanj, ki potekajo ob pomoči strokovnjakov v neodvisnih laboratorijih, preverjajo tehnične in praktične lastnosti aparatov, jih primerjajo med seboj in ocenjujejo njihovo kakovost. Osnova za ocene so povsem konkretni dosežki posameznega aparata, kar omogoča drugačen pristop k izbiri: potrošniki se odločajo za aparat glede na ugotovljeno kakovost in ceno, pa tudi glede na testirane lastnosti, med katerimi so ene za nekatere bolj za druge pa manj pomembne.

Zakaj razlike?

Treba je vedeti torej, da so na energijskih nalepkah pralnih strojev podatki, ki prikazujejo predvideno celoletno porabo energije in vode, kar zadostuje za osnovno primerjavo strojev med seboj. V praksi je lahko letna poraba večja ali manjša od zapisane, saj je odvisna od pogostosti pranja in načina uporabe stroja. Primerjalni testi pralnih strojev v nasprotju s tem temeljijo na povsem konkretnih meritvah. Osnova za ocenjevanje varčnosti in učinkovitosti delovanja pralnih strojev so meritve pri pranju enake količine enakega perila v vseh testiranih strojih, ki poteka po osnovnem programu in pod enakimi pogoji. Razlike med ocenami varčnosti in učinkovitosti aparatov na testu in tem, kar obljubljajo energijske nalepke, so zato pričakovane.

Razlike med podatki o hrupu na energijski nalepki in ocenami ZPS pa so posledica večje zahtevnosti testov. Na energijski nalepki so zapisane vrednosti meritev, ki jih je izvedel proizvajalec, medtem ko je v oceni S testov ZPS poleg meritev glasnosti v decibelih (pogosto rezultati niso enaki tistim na nalepki) zajeta še ocena skupine potrošnikov, kako moteč je zanje zvok stroja med delovanjem.

Na vprašanje, ali se sploh lahko zanesemo na podatke na energijski nalepki, je nekoliko težje odgovoriti, ker ni ustreznega nadzora nad pravilnostjo navedb. Zalogaj je za inšpekcije zelo verjetno stroškovno prevelik, ne le pri nas, tudi zunaj Slovenije. Toliko bolj pa za potrošniške organizacije, zato s testi tega ne preverjajo.