Kar 85 odstotkov morskih odpadkov je plastičnih. Deset odpadkov iz plastike, katerih uporabo želi Evropska unija z ukrepi omejiti oziroma prepovedati, predstavlja skupno kar 70 odstotkov morskih odpadkov. Omejeni bodo tisti proizvodi, za katere ni alternativnih možnosti, če pa je na voljo alternativen cenovno dostopen proizvod,  bodo plastični prepovedani.

Mikroplastika predstavlja velikansko težavo, saj se z njo prehranjujejo živali, ki jih jemo, navzoča je v drugi hrani, vodi, ki jo pijemo, zraku … in tako tudi v naših organizmih. Kako točno vpliva na naše zdravje, še ne vemo, zagotovo pa ni koristna. Zato je prav, da se uvede določene ukrepe za omejitev oziroma prepoved uporabe določenih izdelkov.

Potem ko se je močno omejila uporaba plastičnih vrečk, se EU zdaj osredotoča na deset plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in ribolovno orodje.

Prepovedana bo uporaba plastičnih vatiranih palčk, plastičnega pribora, krožnikov, slamic, palčk za mešanje in plastičnih palic za balone. Kot povzema Zveza potrošnikov Slovenije, bodo plastični kozarci za pijačo za enkratno uporabo na trgu dovoljeni samo, če bodo njihovi pokrovčki in zamaški pritrjeni nanje.

Cilj je tudi zmanjšanje uporabe plastičnih posod za živila in lončkov za pijačo, saj naj bi bilo te mogoče nadomestiti s proizvodi iz okolju prijaznejših materialov. Breme stroškov za ravnanje in odstranjevanje odpadkov bo deloma padlo na podjetja, ki bodo morala prispevati h kritju nastalih stroškov.

Veliko težavo predstavlja tudi ribolovno orodje. Kar 27 odstotkov vseh odpadkov na obalah predstavljajo ti odpadki. Proizvajalcem bo naložena večja odgovornost, kriti bodo morali stroške zbiranja odpadkov iz pristaniških sprejemnih zmogljivosti, njihovega prevoza in ravnanja z njimi ter stroške ukrepov ozaveščanja.

Tudi finančno naj bi direktiva prinašala pozitivne spremembe. Za približno 3,4 milijona tone naj bi bile nižje emisije ekvivalent CO2, okoljska škoda naj bi bila do leta 2020 nižja za 22 milijard evrov, medtem ko bi ukrepi pomenili prihranke tudi za potrošnike, in sicer naj bi do leta 2030 prihranili 6,5 milijarde evrov.