Energetika

Od 1. septembra prepovedane!

Nadja Jurca

30. 08. 2018 15.03

Po tem, ko so prepovedali prodajo klasičnih žarnic, Evropska unija s trga umika tudi halogenske žarnice. Ukrep v veljavo prihaja 1. septembra, v praksi pa pomeni, da boste lahko kupili le še LED žarnice, ki so trenutno tudi najbolj varčne.

Lastnikom trgovin sicer s 1. septembrom ne bo treba umakniti halogenskih žarnic s polic. Lahko bodo prodali zalogo, ki jo imajo, ne bodo pa jih smeli več nabavljati. Prepoved tudi ne pomeni, da bi morala vsa gospodinjstva nemudoma zamenjati žarnice, le to, da ko bodo v trgovinah pošle zaloge, novih ne bo več mogoče dobiti.

Prepoved, ki predstavlja šesto fazo evropske direktive EU 244/2009, bi morala sicer stopiti v veljavo že pred 2 letoma, a je tedaj završalo, češ da so LED (Light Emitting Diode) žarnice predrage, a zdaj izbire pravzaprav nimamo več. Cilj direktive je sicer potrošnike znotraj EU usmeriti k bolj varčni in energetsko učinkoviti razsvetljavi.

Prepoved ne velja za vse izdelke

Iz prepovedi so sicer izvzeli usmerjene halogenske žarnice (žaromete ali reflektorje), halogenske žarnice z okovjem G9 in R7S, ki se pogosto uporabljajo za namizne svetilke in projektorje, žarnice za pečice.

Na dolgi rok se obrestuje

Halogenske žarnice so v primerjavi z LED preveč potratne (poraba naj bi bila okoli 5-krat večja) in jih uvrščajo v 'D' energetski razred. V primerjavi s klasičnimi žarnicami porabijo 10-krat manj energije. Bruslju sicer mnogi očitajo, da so LED žarnice precej dražje, a odgovarjajo, da se bo nakup obrestoval in da bomo, upoštevajoč dolgo življenjsko dobo LED žarnic, v resnici privarčevali. Po nekaterih izračunih naj bi pri nabavi ene energetsko učinkovitejše LED žarnice privarčevali okoli 115 evrov, upoštevajoč okoli 20-letni življenjski cikel, stroški pa naj bi se povrnili v enem letu.

Izračun evropske komisije iz leta 2015 kaže, da bomo s prehodom na varčne LED sijalke do leta 2025 prihranili okoli 48 teravatnih ur električne energije, tolikšna pa je recimo letna poraba energije celotne Portugalske. Pomembno naj bi tudi vplivali na okolje, in sicer naj bi bilo za 15,2 milijona ton manj izpustov CO2 do leta 2025. Tolikšno količino emisij sicer proizvedeta 2 milijona ljudi v enem samem letu.

Izbira primerne svetlobe

Očitek, ki pada na LED žarnice je tudi ta, da dajejo precej hladno svetlobo, je pa svetloba odvisna od tega, kakšno žarnico izberemo. Izbirate lahko med tistimi, ki oddajajo rumeno (toplo) svetlobo ali tistimi z belo (modrikasto) svetlobo:

1. do 3.5000 Kelvinov: nežno rumena svetloba, podobna tisti, ki jo oddajajo navadne žarnice z žarilno nitko in so najbolj priporočljive za uporabo v dnevnih prostorih;

2. 3.500 K do 5.500 K: močnejša svetloba, bolj bela in je primerna za delovne prostore, saj manj utruja oči in je najbolj podobna običajni dnevni svetlobi;

3. 5.500 K in več: hladna bela (rahlo modrikasta) svetloba, ki se priporoča za branje, torej za bralne namizne lučke in za uporabo v prodajalnah ter poslovnih prostorih.

Žarnica ali sijalka?

Pojasnilo Zveze potrošnikov Slovenije:
"Klasična žarnica je imela oz. ima v stekleni bučki tanko žarilno nitko iz volframa, ki se med prevajanjem električnega toka zelo segreje. Tako zelo, da začne žareti in oddajati svetlobo. Izboljšana različica klasične žarnice pa je halogenska žarnica. Ta v bučki nima vakuuma, pač pa je napolnjena s halogenskim plinom – jodom ali bromom. Ta kemično reagira z materialom, iz katerega je narejena žarilna nitka, in jo obnavlja. Halogenska žarnica ima do štirikrat daljšo življenjsko dobo od klasičnih žarnic (katerih prodaja v EU ni več dovoljena) torej do 4.000 ur. Kljub boljšim lastnostim pa so tudi halogenski žarnici šteta leta. Evropska komisija je sicer zadnji rok dovoljene prodaje ponovno podaljšala, a po novem bo prepoved začela veljati septembra 2018. Korak naprej pa so varčne oz. kompaktne fluorescenčne sijalke, ki se ne imenuje več žarnice, saj svetlobe ne ustvarjajo z žarenjem. Električni tok spodbudi elektrone živosrebrovih atomov, da začnejo oddajati ultravijolično svetlobo. Ta se na fluorescentni prevleki, s katero je prevlečena notranjost cevi, spremeni v vidno svetlobo. Pri tem procesu se le še 20 % energije izgubi v obliki toplote. Najnovejša tehnologija svetil pa so LED-sijalke oz. dioda, ki oddaja svetlobo. Njihov princip delovanja je bolj zapleten. Poenostavljeno povedano: LED-sijalka izkorišča fizikalni pojav, imenovan elektroluminiscenca, pri katerem nekateri polprevodniški materiali oddajajo svetlobo, ko skoznje teče električni tok."