Da bi naš ogrevalni sistem deloval brezhibno, je seveda nujno redno in pravilno vzdrževanje, lahko pa vendarle tik pred zdajci še marsikaj postorimo, da se izognemo morebitnim nevšečnostim takrat, ko bo mraz pokazal svoje zobe.

V primeru nerednega vzdrževanja bo izkoristek ogrevalnega sistema, v katerega so povezani kotel z gorilnikom, cevna napeljava, ogrevalna telesa v prostorih in dimnik, slabši, lahko pride tudi do odpovedi, česar pa si na vrhuncu zimske sezone ne želi nihče. Če torej še niste poskrbeli za redni servis, izkoristite še zadnji vlak in pokličite dimnikarja ter usposobljenega serviserja.

Pokličite dimnikarja

Lahko je ogrevalni sistem še tako kakovosten, njegovo delovanje ne bo dobro, če ne bosta peč in dimnik temeljito očiščena. Preden torej pride serviser, naj najprej svoje delo opravi dimnikar. Ta bo med drugim temeljito očistil zračnike, namenjene dovodu zgorevalnega zraka do kurilne naprave ali za prezračevanje prostorov. Nikar ne podcenjujte dela dimnikarja, saj bo s čiščenjem zagotovil ustrezno odvajanje dimnih plinov iz kurišč kurilnih naprav ter neoviran pretok zraka v zračnikih. Za zagotavljanje požarne varnosti je oboje ključnega pomena. Pri kurilnih napravah na trdo gorivo se namreč lahko obloge na stenah dimovodnih naprav vnamejo, hkrati pa kot rečeno vplivajo na slabši izkoristek kurilnih naprav. Pomembno je poudariti še – kot opozarjajo v Sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici – da je po vgradnji ali rekonstrukciji kurilne naprave obvezen pregled dimnikarja, ki preveri, ali so izpolnjene vse zahteve, na primer ali je dimnik vgrajen tako, da prepreči prenos požara na stavbo, po pregledu v dimnikarski službi napravo vpišejo v evidenco.

Dimnikar mora po predpisih vse naprave pregledati enkrat letno, pogostost čiščenja pa je odvisna od vrste goriva. Štirikrat v sezoni je potrebno očistiti peči na trda goriva, dvakrat na pelete, enkrat pa peči na tekoče in plinasto gorivo. Pri zadnjih dveh je potrebno enkrat letno opraviti tudi meritve dimnih plinov.

Peči na trda goriva

Peči na trda goriva (peleti, sekanci, polena) je potrebno pregledati večkrat letno, temeljito čiščenje in redni servis pa se naredi po koncu kurilne sezone. A teorija je eno, praksa pa drugo, mnogi namreč na to čisto ’pozabijo.’ Če niste za čiščenje peči in dimnika poskrbeli spomladi, je sedaj skrajni čas. Dimnikar bo najprej očistil dimnik, nato pregledal in po potrebi očistil tudi peč. V kolikor se peč ne očisti, se lahko zaradi vlage in sajastih oblog pojavi korozija, ki uničuje tako kurišče kot dimnik. Zaradi preveč vlažnih drv ali predimenzioniranosti peči se nabirajo tudi katranaste obloge, ki pa povečujejo nevarnost za požar. Dimnikar obloge očisti s strgalom in krtačo, v nekaterih primerih tudi s pomočjo kemičnih sredstev. Poleg tega bo preveril še tesnost vrat, nastavil regulator vleka, dimno loputo ter opravil pregled varnostne naprave. V kolikor bo pri delovanju peči zaznal kakšne nepravilnosti, bo le-te odpravil za to usposobljen serviser.

Peči na tekoča goriva

V primerjavi s pečmi na trda goriva je peči na tekoča goriva veliko lažje vzdrževati. Zadostovalo bo že, če jih boste dvakrat očistili med ogrevalno sezono. Tudi tu je potrebno očistiti saje s sten kurišča, količina le-teh pa je odvisna od nastavitve delovanja gorilnika in velikosti peči. Pred začetkom ali po koncu kurilne sezone nastavitve uredi serviser, ki hkrati preveri in očisti filtre in dovod za gorivo, ravno tako filtre na oljni črpalki v gorilniku in filtra na razpršilni šobi, dovodne kanale za zrak, zgorevalno glavo gorilnika ter ventilator. Še bolj kot samo čiščenje pa so pomembne meritve; preveriti je potrebno sajavost, vsebnost CO2, izkoristek peči in temperaturo dimnih plinov.

Peči na plin

S pripravo na novo kurilno sezono imate najmanj dela tisti, ki se ogrevate na zemeljski plin, dovolj bo že pravilna nastavitev gorilnika in redno vzdrževanje. V plinskih pečeh je namreč zgorevanje popolnejše kot v pečeh na trda goriva. Pred začetkom sezone ali po koncu serviser preveri tesnost plinske napeljave do gorilnika, pregleda ventilator, elektromagnetne ventile, filtre in elektrode, očisti gorilnik. Za nastavitve poskrbi serviser, dimnikar pa očisti peč in dimnik ter opravi meritve.

Na višino stroškov ogrevanja ne vpliva le izbira ogrevalnega sistema in energenta, pač pa tudi izbira ustreznega kotla oziroma peči, pravilna vgradnja ter redno vzdrževanje kurilnih, prezračevalnih in dimovodnih naprav. S tem se zagotovi tudi večje bivalno ugodje in varnost.

Čiščenje rezervoarja

Usedline, ki se naberejo na dnu rezervoarja, prav tako lahko negativno vplivajo na delovanje kurilnih naprav, saje namreč lahko zaidejo v sesalno cev. Gosta usedlina se ravno tako nabere v rezervoarju za kurilno olje in tudi voda pod kurilnim oljem, zaradi česar naprava sčasoma preneha delovati. Čiščenje, ki ga opravi specializirano podjetje, je zato treba opraviti vsakih pet let, najbolje takrat, ko je skoraj prazen. Na približno pet let se opravi tudi tlačni preizkus ter pregled rezervoarja za utekočinjeni naftni plin.

Senzorji ogljikovega monoksida

Prostori s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, morajo imeti od začetka letošnjega leta nameščene senzorje ogljikovega monoksida. To naj bi pripomoglo k preprečevanju zastrupitev z dimom in k večji požarni varnosti. Nadzor in sankcije sicer niso predvidene, bodo pa na namestitev opozarjali dimnikarji ob rednih pregledih malih kurilnih naprav. Vgradnjo senzorja je dolžan zagotoviti lastnik kurilne naprave, lahko pa ga vgradi tudi uporabnik kurilne naprave. Če gre za večstanovanjsko stavbo in je kurilna naprava nameščena v skupnih prostorih oz. gre za skupno kurilno napravo, je dolžan senzor namestiti upravnik stavbe. Zaradi zagotavljanja predvsem zaščite zdravja ljudi in energetske učinkovitosti pravilnik določa, da se lahko na novo v bivalne prostore vgradijo kurilne naprave le neodvisno od zraka v prostoru. To pomeni, da je zgorevalni zrak za kurilno napravo doveden iz okolice neposredno v kurilno napravo skozi kanal oz. zračnik, kurilna naprava in odvod dimnih plinov pa sta tako izvedena, da ni nevarnosti, da bi dimni plini izhajali v prostor, zato prezračevanje prostora s kurilno napravo ni potrebno. Glede na stanje tehnike na področju kurilnih naprav na trdna goriva pa pravilnik določa izjemo oz. dovoljuje, da se lahko v bivalni prostor izjemoma vgradi tudi kurilna naprava na trdno gorivo, odvisna od zraka v prostoru, a le pod pogojem, da je poleg zahtev neoporečne in varne vgradnje v prostor s kurilno napravo nameščen tudi senzor. Javljalnik ogljikovega monoksida torej opozarja na nepravilno zgorevanje, s tem pa lahko prepreči zastrupitev ali celo smrt. To pa ne pomeni, da ogrevalni sistem ne potrebuje rednega vzdrževanja in čiščenja.

Na brezhibno delovanje ogrevalnega sistema in predvsem na varnost vpliva še kup drugih dejavnikov, na katere marsikdo niti ne pomisli. Eden takih je urejenost oziroma bolje rečeno neurejenost kurilnice. V njej namreč nikakor ne smete hraniti vnetljivih snovi, ravno tako ne predmetov, ki hitro zagorijo. Ker gorilnik zrak za gorenje sesa iz prostora, kjer stoji peč, mora biti tudi sam prostor čist. Če je v prostoru in posledično na ventilatorju veliko prahu, pride do kurišča premalo zraka, zaradi česar je zgorevanje slabše in posledično tudi izkoristek peči.