Za prijetno bivanje je zelo pomembno toplotno ugodje. Gre za toplotno ravnovesje med človekovim telesom in okoljem ter ga določimo kot stanje v prostoru, ko večini ljudi ni prevroče ali prehladno. To s svojo gradnjo v veliki meri zagotavljajo energetsko varčne hiše, kot so pasivne in nizkoenergijske hiše.

O pasivnih in nizkoenergijsjih hišah

Smernice v že dalj časa narekujejo k energetsko bolj varčni in okolju prijazni gradnji. To je predvsem posledica povečane porabe energije in s tem povečan izpust škodljivih plinov v okolje. Tem smernicam sledi tudi Slovenija, saj se vse več ljudi odloča za bivanje v nizkoenergijski ali pasivni hiši.

Ker pa med tema dvema vrstama gradnje obstajajo razlike, vam jih v naslednjih podrobneje predstavljamo.

Pasivna hiša Značilnost pasivne hiše je v tem, da so vsi zunanji elementi, razen steklenih površin, toplotno izolirani. Pri tem je bistvenega pomena natančna gradnja, saj bi lahko preko fug ali odprtin izgubljali energijo. S takšno vrsto gradnje se s sončno energijo in z izkoriščanjem notranjih virov toplote doseže ugodna temperatura skozi vse letne čase, za kar je potreba po dodatnem ogrevanju v zimskem času in hlajenju v poletnem času minimalna.

Izraz pasivna hiša se uporablja za vse hiše, ki imajo porabo po kvadratnem metru površine manj kot 1,5 litra kurilnega olja v kurilni sezoni ali 1,5 kubičnih metrov plina, poraba skupne primarne energije, vključno s toplo vodo in elektriko v gospodinjstvu pa je manjša od 120 kWh/m²a na leto.

Nizkoenergijska hiša Pri nizkoenergijski hiši natančne opredelitve ni, razen ta, da ima energijsko vrednost od 45-25 kWh/m²a. Nizke energijske vrednosti se dosegajo z nenehnim razvojem gradbenih komponent in višjim toplotno izolacijskim standardom. Ker pa ni natančno določenih definicij o tesnjenju, toplotnih mostovih in vrednosti toplotnih prevodnosti, je pri nizkoenergijskih hišah možno pričakovati, da se bo poraba energije od hiše do hiše močno razlikovala.

Smiselnost vgradnje termosolarnega sistema

Naš sogovornik meni, da termosolarni sistem za dogrevanje prostorov pride najbolj do izraza v energetsko bolj učinkovitih hišah, saj se v takšnih zgradbah uporabljajo nizkotemperaturni načini ogrevanja. S takim sistemom namreč dodatno prihranimo na energiji za ogrevanje prostorov in energiji za pripravo tople sanitarne vode.

Sama zasnova pasivne ali nizkoenergijske hiše zelo dobro sovpada s koriščenjem energije sonca, preko termosolarnega sistema za pripravo tople sanitarne vode ter dogrevanja prostorov. To so namreč objekti, si so zelo dobro toplotno izolirani in imajo ustrezno stavbno pohištvo, kar pripomore k minimalni izgubi toplote.

V praktično vseh novogradnjah so uporabljeni sistemi nizkotemperaturnega ogrevanja (talno, stensko, ventilatorski konvektorji), kateri za svoje delovanje potrebujejo nižje vstopne temperature (do 35 stopinj Celzija), pa je delež pokrivanja potreb po toploti za ogrevanje s termosolarnim sistemom tudi v mesecih z manj sončnega sevanja (najbolj kritična sta december in januar) v ogrevalni sezoni lahko preko 70 odstotkov (pasivna hiša).

To pomeni velik prihranek pri stroških ogrevanja in zmanjšanje odpustov toplogrednih emisij v ozračje.

Možnosti dogrevanja

V primeru, ko ni dovolj sončne energije, je možna povezava termosolarnega sistema z vsemi viri ogrevanja. Sicer priporočamo Hidriino novost na slovenskem tržišču – sistem Solarnega ogrevanja, ki celovito rešuje ogrevanje individualnih hiš na okolju prijazen in varčen način. Rešitev vključuje inovativno kombinacijo termosolarnega sistema in toplotne črpalke, ki sta povezana v optimalno delujoč ogrevalni sistem.

Ker je način gradnje pasivnih in nizkoenergijskih hiš ravno v smislu zmanjševanja rabe energije na eni strani ter zagotavljanja potrebne energije za zahtevano ugodno bivanje v hiši z obnovljivimi viri energije na drugi strani, so Hidriine rešitve več kot primerne za take vrste objektov.

S sistemom Solarnega ogrevanja Hidria, ki primarno izkorišča sončno energijo v vseh pogojih, tako lahko na inovativen način v kombinaciji s toplotno črpalko zrak/voda se dodatno znižamo že sicer nizke stroške ogrevanja, tudi ko imamo na voljo malo sončnega sevanja.

Stroške ogrevanja v pasivni hiši lahko s tako kombinacijo ogrevalnega sistema znižamo na manj kot 300 evrov letno, saj zagotovimo praktično vse potrebe po toploti za pripravo tople sanitarne vode in več kot 70 odstotkov potrebne energije za ogrevanje s termosolarnim sistemom.

Preostanek potrebne energije nadomestimo s kombinacijo termosolarnega sistema in toplotne črpalke.