Zaradi epidemije je v zadnjem letu veliko več ljudi delalo od doma, to pa seveda pomeni tudi več kuhanja, kar privede do večje količine odpadkov – tako plastičnih kot bio odpadkov.

Vseeno pa se je lani,  ko smo v večji meri kot kadar koli prej delali od doma, letna količina vseh nastalih odpadkov zmanjšala. Toda posledično se je povečala količina komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih, in sicer za 2 %, je zapisano na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. 

Dodali so še, da je prebivalec Slovenije leta 2020 v povprečju proizvedel 489 kg komunalnih odpadkov. Največ komunalnih odpadkov je nastalo v savinjski statistični regiji, sledili sta ji osrednjeslovenska in goriška. Najmanj komunalnih odpadkov pa je nastalo v koroški statistični regiji. 

 Snaga Maribor je pred kratkim uvedla svetovalni nadzor, v okviru katerega so pregledali zabojnike za odpadke. Pregledali so 58 posod in določenim gospodinjstvom poslali obvestilo, da je v njih napačna vsebina (21 %), nekaj gospodinjstev pa je tudi prejelo pohvalo zaradi pravilnega ločevanja (79 %). "Nadaljujemo svetovalne nadzore – tokrat nad ločevanjem bioloških odpadkov. Naš cilj je gospodinjstvom pomagati in jih usmerjati k pravilnemu ločevanju. Samo tako lahko zagotavljamo neprecenljive surovine za nadaljnjo predelavo, v tem primeru za kompostiranje," so še dodali ter podali nekaj nasvetov, kako in kam pravilno odlagati bio odpadke: "Biološke odpadke odlagamo v razsutem stanju ali v papirnatih ali biorazgradljivih vrečkah. Odlaganje v plastičnih vrečkah ni dovoljeno."

Kaj odlagamo v rjavi zabojnik za odpadke:

– zelenjavne in sadne ostanke,

– jajčne lupine,

– kavno usedlino in filter vrečke,

- pokvarjene prehrambne izdelke,

– ostanke hrane,

– papirnate robčke, 

– vejevje, travo, listje, rože in plevel.

Česa ne odlagamo v rjavi zabojnik za odpadke:

– cigaretnih ogorkov,

– kosti,

– mačjega peska,

– pasjih iztrebkov,

– žvečilnih gumijev,

– maščob ali odpadnega kuhinjskega olja.

"Verjamemo v sodelovanje naših uporabnikov in doseganje vedno boljših rezultatov ločevanja," so še dodali za konec.

Biološki odpadki 

"Biološki odpadki so opredeljeni kot biološko razgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostiln in maloprodajnih prostorov ter odpadki iz živilskopredelovalnih obratov. Ne vključujejo pa gozdarskih ali kmetijskih ostankov, gnoja, blata iz čistilnih naprav in drugih biološko razgradljivih odpadkov, kot so naravni tekstil, papir in predelan les," so zapisali pri Evropski komisiji ter dodali, da je trenutno glavna okoljska nevarnost zaradi bioloških odpadkov (in drugih biološko razgradljivih odpadkov) nastajanje metana, ko se ti odpadki razgrajujejo na odlagališčih. 

Tako je prvi korak zagotovo ta, da zmanjšamo gospodinjske odpadke:

Bio odpadke pa lahko – namesto  da pristanejo v zabojniku za smeti – porabimo tudi drugače. "Cenovno ugodno in ekološko najbolj sprejemljivo je, če organsko gnojilo za domač vrt pripravite sami, zato kompostirajte gospodinjske in vrtne odpadke. Kompostiranje na domačem vrtu nam hkrati omogoča, da se seznanimo z naravnim procesom gospodarjenja z odpadki. Pri intenzivni uporabi komposta lahko zmanjšate ali celo odpravite potrebo po nakupu drugih organskih in mineralnih gnojil. Velja si zapomniti, da ne zavržemo nobene organske snovi, ki jo je mogoče predelati v dober kompost. Na domačem vrtu naj ostane čim več ustvarjene organske mase – na ta način si lahko ustvarite bogat vrt," poudarjajo pri Snagi Maribor. Kot še dodajajo, namreč kompost izboljša sestavo prsti, poveča zadrževanje vlage, poskrbi za boljše prezračevanje tal, s kompostom  povečamo tudi akumulacijo toplote in tako pridelamo zdrave rastline s plodovi polnega okusa. 

Če ste med tistimi, ki so se odločili, da bodo v prihodnosti tudi sami kompostirali na domačem vrtu, smo za vas pripravili nekaj preprostih idej, kako lahko primeren kompostnik z malo truda izdelate kar sami – poglejte, kako:

Nato je čas, da v kompostnik naložite material, ki je kombinacija "zelenega" in "rjavega" materiala. "Rjavi" materiali vključujejo posušene rastlinske materiale, kot so odpadli listi, zdrobljene veje dreves, karton in časopis, tudi seno in slamo, če je možno, dodajte še lesne ostružke, ki dodajajo ogljik. "Zeleni" materiali pa vključujejo kuhinjske ostanke in kavno usedlino, živalski gnoj (nikakor ne pasjega ali mačjega!) in svež rastlinski material (pokošena trava, sveže listje, zeleni odpadki z zelenjavnega vrta), ki dodajajo dušik. Za najboljše rezultate začnite graditi svoj kompostni kup z mešanjem treh delov rjavih in enega dela zelenih materialov. 

Snaga Maribor je delila še nekaj nasvetov in namigov, kako bo kompost še boljši: "Na kompost lahko odložite tanko plast sveže trave. Ta se namreč lepo sesede in tvori plast, ki ne prepušča zraka, kar povzroča gnitje organske mase. Poleg tega organskih odpadkov ne tlačite, kompostna masa se ne sme niti izsušiti niti prepojiti z vodo." Glede mesnih odpadkov poudarjajo, da lahko kompostirate le manjše količine pokvarjenih mesnih izdelkov. Če zavohate amoniak, to pomeni, da kompost vsebuje preveč dušika, če pa zavohate gnila jajca, to pomeni, da je premalo kisika. Če je vaš kompostni kup videti premoker in oddaja vonj, dodajte več rjavih izdelkov ali pogosteje zračite oziroma premešajte kup – to bo pripomoglo k hitrejšemu "kuhanju" in preprečilo, da bi material razvil vonj. Če je kompost videti izredno rjav in suh, dodajte "zelene" predmete in vodo, da bo kompost rahlo vlažen.

Ko kompost ne oddaja več toplote in vsebina postane suha, rjava in drobljiva, je kompost popolnoma "kuhan" in pripravljen za dodajanje na vrt. 

Čeprav počasi, a vztrajamo lezemo v zimo, to še ne pomeni, da lahko pozabimo na kompostiranje. Kaj pa, če bi vsaj del kompostiranja "prenesli" v svoj dom in si s tem prihranili pot do kompostnika, ki je še posebej neprijetna, ko dežuje ali sneži? Potem poglejte kompostiranje bokaši: