S parnimi čistilniki očistimo praktično skoraj vse površine v stanovanju. Od prvih enostavnih aparatov za čiščenje s paro je minilo več desetletij, po domače smo jim rekli Micka. Nekateri so prisegali nanje, drugi so jih kritizirali. Do danes so se ti aparati precej spremenili, postali so uporabnejši, enostavnejši in priročnejši za delo. Tako vsaj zatrjujejo proizvajalci. Pogledali smo, kaj zmorejo in kako priročni so modeli, ki so namenjeni uporabi v gospodinjstvu.

Poleg visokotlačnih čistilnikov na paro, ki jih uporabljamo pri delu zunaj hiše za pranje avtomobilov, koles, tlakovcev, so na trgu tudi parni čistilniki za uporabo v hiši. Gospodinjske izvedbe so praviloma manjše velikosti, da so aparati okretnejši in uporabni za opravljanje različnih opravil. Z njimi čistimo keramične in kamnite površine na hodnikih, balkonih in v kopalnici, stekla, preproge, oblazinjeno pohištvo, radiatorje, tudi armature in celo kuhalne plošče. Glede na velikost in obliko jih delimo v tri osnovne skupine: ročni čistilniki, čistilniki, ki so po obliki podobni metlam, in “talni” čistilniki, ki po videzu spominjajo na sesalnike, ker jih med delom vlečemo za seboj po tleh. Že nekaj časa pa so na trgu tudi kombinirani parni sesalniki, ki združujejo funkciji sesalnika in parnega čistilnika. Vsi čistilniki imajo še vrsto dodatkov, nekateri le nekaj, drugi glede na namembnost uporabe pa kar celo zbirko, ki povečujejo njihovo uporabnost.

Ročni čistilniki

Prednost ročnih izvedb je v tem, da so lahki, kompaktni in razmeroma poceni (od 30 do 70 evrov). Tisti z močnejšimi greli so lahko v nekaj sekundah pripravljeni za delo, a ker imajo majhen kotliček za vodo, prav vsi delujejo le kratek čas. Njihova uporabnost je precej omejena; namenjeni so za čiščenje manjših površin, armatur, odstranjevanje madežev s preprog in oblazinjenega pohištva, za čiščenje rež in za dostop do ozkih, odmaknjenih mest.

Čistilniki "metle"

Čistilniki so na videz podobni metlam. Pravzaprav so namenjeni čiščenju najrazličnejših vrst talnih površin, nekatere izvedbe omogočajo, da jih snamemo z ročaja in uporabljamo enako kot ročne (izvedbe 2 v 1). Boljši omogočajo regulacijo pare. Če uporabimo dodatke, pa jih lahko uporabljamo tudi za čiščenje stekla, opreme, madežev na preprogah in oblazinjenem pohištvu ... Priporočajo jih tudi za glajenje gub, na primer na zavesah. Razlikujejo se tudi po tem, kako hitro so pripravljeni za delo in koliko časa lahko delamo z eno polnitvijo kotlička, ki je razmeroma majhen. Čas čiščenja je lahko zgolj deset minut. Ti modeli so nekoliko dražji, stanejo od 50 do 150 evrov; toliko bomo odšteli za tiste z večjo uporabnostjo.

Talni parni čistilniki

Talni parni čistilniki imajo večji kotliček za vodo, kar je prednost, ker z enim polnjenjem opravimo več dela, hkrati pa je to tudi pomanjkljivost, saj so zato težji in manj okretni pri delu. Nova generacija talnih čistilnikov ima sistem dveh rezervoarjev, kar omogoča delovanje brez prekinitev dela. Praktično pri vseh lahko med delom z regulacijo pritiska spreminjamo moč pare, če pri čiščenju naletimo na občutljivejši material. To povečuje njihovo uporabnost. Praviloma so opremljeni s številnimi nastavki, cevmi, šobami, krtačami, brisalci stekel in krpami za čiščenje najrazličnejših površin in materialov in opreme, ki jo imamo v stanovanju, tudi za osvežitev oblazinjenega pohištva in ležišča. Na nekatere lahko priključimo tudi likalnik. Cena teh aparatov je odvisna od izvedbe in je lahko več sto evrov.

Parni sesalniki

To so aparati, ki združujejo funkciji sesanja in čiščenja s paro. S površin hkrati odstranijo prah in jih "pomijejo". Tudi pri teh aparatih lahko za dodaten denar dobite funkcijo likanja. Njihova cena se vrti okoli 600 evrov, lahko tudi več.

Delovanje in nekaj napotkov

Če vodo segrejemo na 100 °C, se spremeni v paro. Ta proces izkoriščajo parni čistilniki. Čistilniki s pravilno kombinacijo temperature, pritiska in pare brez dodatka čistil raztapljajo in odstranijo umazanijo s površin. S paro pa ne uničimo samo umazanije, kot zagotavljajo proizvajalci, ampak tudi mikroorganizme, kar izboljšuje higieno v stanovanju. Čim višja je temperatura, višji je pritisk, večja je izhodna hitrost pare in s tem njena učinkovitost.

Velika moč pare pa ni vedno zaželena, saj je marsikateri material v stanovanju občutljiv in bi se ob uporabi pare pod višjim pritiskom poškodoval, zato je pri odločanju za nakup možnost regulacije pritiska zelo pomemben kriterij. Dobro je tudi preveriti, kako enostavno je delo z aparatom, njegovo težo, velikost in dolžino električne vrvice, čas, ki je potreben, da lahko začnemo z delom, čas delovanja z enim polnjenjem kotlička, kakšne so krpe za brisanje (slabo vpojne krpe umazanijo, ki jo s paro raztopimo in odlepimo s površin, le zberejo in spet “razmažejo” po površini). Če aparat sprošča le slaboten curek pare, s čiščenjem rež ne boste zadovoljni.

To, da s paro uničujemo pršice v ležiščih, sicer drži, vendar to ne pomeni, da jih para tudi odstrani. Za uničevanje pršic je potrebna temeljita obdelava vsakega centimetra ležišča, pri tem pa se material močno zmoči in ga je treba več ur sušiti. In med sušenjem nastanejo odlični pogoji za ponoven pojav in razmnoževanje pršic, ki jim je med čiščenjem uspelo preživeti globlje v notranjosti ležišča.

Prednosti čiščenja s paro

Parni čistilniki naj bi bili vsestransko uporabni, čiščenje pa hitro in brez fizičnega napora. S paro je enostavneje doseči tudi najbolj odmaknjene kote in špranje, zaradi usmerjenega curka so učinkoviti tudi pri čiščenju rež. Para ne odstranjuje le umazanije, ampak tudi maščobne obloge in ostanke vodnega kamna. V primerjavi s klasičnim čiščenjem je čiščenje s paro zagotovo fizično manj naporno in hitreje opravljeno, se pa moramo naučiti pravilnega ravnanja z aparatom in vsemi nastavki, sicer z rezultati ne bomo zadovoljni.

Kaj pa okolje?

Proizvajalci poudarjajo okoljsko naravnanost in ekonomičnost uporabe teh aparatov. Pa ne le zaradi čiščenja brez čistil, ti aparati pri delu porabijo tudi precej manj vode kot pri klasičnem čiščenju z vedrom in krpo. Samo z enim litrom vode, ki ustvari okoli 1.700 litrov pare in omogoča približno 20 minut dela, lahko očistimo na primer tla ali okna v manjšem stanovanju. Na drugi strani pa aparati seveda za delovanje potrebujejo električno energijo, s katero spreminjajo vodo v paro. Poraba je odvisna od količine vode in uporabljenega sistema kotlička, a na splošno parni čistilniki niso veliki porabniki energije.

Sklepna ugotovitev

Če izberemo dober aparat, je čiščenje s paro hitro, enostavno in učinkovito, vendar pa aparat ni primeren za vsakogar. Vedeti moramo, da je treba k času, ki ga porabimo za čiščenje, prišteti tudi čas za pripravo čistilnika za delo, ki se spreminja glede na vrsto opravila: poiskati je treba prave priključke, nastavke in cevi in jih med delom ustrezno menjavati. Po čiščenju pa moramo vse priključke vsakokrat tudi očistiti in pospraviti, vse uporabljene krpe pa po vsaki uporabi oprati v pralnem stroju in posušiti. Peremo jih vedno ločeno od drugega perila. Nekatere gospodinje so za dober rezultat pripravljene na to dodatno delo, druge pa pod nobenim pogojem ne. Prav to delo je namreč najpogosteje vzrok, da pri marsikom prvo navdušenje nad parnim čistilnikom po nekajkratni uporabi upade in aparat pristane pozabljen nekje v kotu. 

Pazljivo pri delu!

Uporaba pare se odlično obnese pri čiščenju trdih tal (ploščice, kamen, marmor, PVC in linolej), z malo vaje bodo rezultati zelo dobri tudi pri čiščenju steklenih površin.

Vsi materiali pa niso neobčutljivi na čiščenje s paro. S paro ne smemo obdelovati neobdelanega lesa, na primer naoljenega ali povoskanega parketa in plute. Tudi pri čiščenju tekstila, oblazinjenega pohištva in ležišč svetujemo previdnost, saj lahko z nepravilnim ravnanjem zgolj preselimo umazanijo s površine v notranjost. Pazljivost je potrebna tudi zato, ker lahko fotelje in ležišča s premočnim parjenjem preveč namočimo in poškodujemo. Pozorni moramo biti tudi pri lakiranem parketu ter lepljenih ali prilepljenih materialih. Kadar smo v dvomu, ali bo material prenesel takšno čiščenje, priporočamo najprej preizkus čiščenja na skritem mestu. Poškodbe zaradi uporabe pare so lahko tudi posledica napak v kakovosti materiala in/ali slabo opravljenih obrtniških del (napake pri polaganju in lepljenju laminata in keramičnih ploščic, ali pri lakiranju parketa). Pri aparatih, pri katerih je mogoče pritisk pare zmanjšati, je težav manj.