Naši gozdovi so nasploh relativno bogati z gobami, a ima vsaka regija določene značilnosti, glede na sestavo gozda in tal, zato težko opredelimo, kje jih raste največ. Načeloma pa velja, da je diverziteta gob večja v mešanih gozdovih ter na bazičnih tleh.

Čeprav so med najbolj priljubljenimi pri nas jurčki, lisičke in dežnikarice, to še zdaleč niso edine gobe, ki jih je mogoče ’vreči v lonec’. Sploh tisti, ki radi eksperimentirajo v kuhinji in preizkušajo nove okuse, z veseljem posežejo tudi po kakšnih manj znanih, a še vedno užitnih vrstah. Kulinarično zanimivih je veliko vrst gob, razvrščajo pa se v gastronomske razrede, ki so jih številni kuharji izbrali bolj ali manj subjektivno. Kljub temu pa so užitne gobe po razredih razdeljene po naslednjem razvrščanju.

V najvišji razred se uvrščajo gobani (črni, rumeni, poletni, jesenski, borovi), smrčki (užitni, visoki), golobice (modrikaste, zelenkaste, užitne), gomoljike (bele, perigodske), dežniki (orjaški, sramežljivi, poljski), majniška lepoglavka, velika tintnica, bukov ostrigar in ostali. V naslednji razred so razvrščeni kukmaki, ovčji mesnatovec, rdečkasta mušnica, mraznice, navadna lisička, pozna in rjavkasta livka, šitake, črna in žolta trobenta, zimska panjevka, veliki slinar, pesniška polževka, užitna sirovka, dedki, kolesnice, pšenična koprenka, borov glivec, strniščnice, zimska in golobičja kolobarnica, poletna gomoljika in kostanjevka. Nižje pa so uvrščeni žametasti goban, svinjski goban, bakrenasti polžar, janeževa livka, olivnobela polževka, mala štorovka, vijoličasta bledivka, turki, maslenka in na primer zimska gomoljka.  Večino opisanih gob najdemo v slovenskih gozdovih. Nekatere so gojene, spet druge, denimo gomoljike (tartufe), pa iščejo psi ali prašiči.

Kaj pa strupene gobe?

Če niste podučen gobar, vzemite s seboj prijatelja ali znanca, ki to je! Večina ljudi ve, da sta strupeni rdeča in zelena mušnica, a gob, ki lahko povzročijo številne zdravstvene nevšečnosti ali celo smrt, je veliko več. V Sloveniji so v društvih doslej odkrili 30 smrtno strupenih vrst gob. To so zelena mušnica, zelena mušnica (beli različek), pomladanska mušnica, koničasta mušnica, opredena livka, listna livka, pobeljena livka, vrtnarska livka, kolobarčasta livka, poljska koprenka, najlepša koprenka, sijajna koprenka, sijajna koprenka (smrdeči različek), kolobarna ščitoglavka, jesenska kučmica, obrobljena kučmica, vrtnarska kučmica, spolzka kučmica, zvonasta kučmica, pomladanski hrček, prstenolistna razcepljenka, prstenolistna razcepljenka (lilasti različek), mesnorjavi dežniček, rjavolilasti dežniček, pogubni dežniček, parkovni dežniček, varljivi dežniček kühn, rumenolistni dežniček, navadna podvihanka ter ameriška stožka. Če katero izmed njih zaužijete, seveda ne pomeni, da boste takoj umrli, se pa lahko pojavijo različni simptomi. Ti se med seboj razlikujejo glede na vrsto zaužite gobe. Primarni znaki zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja, kasneje pa se lahko pojavijo še močno znojenje, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, zmedenost, glavobol in bolečine v mišicah ter udih, zmedenost.

Koliko gob lahko naberemo?

Kot rečeno, lahko posamezen gobar na dan nabere 2 kilograma gob. V kolikor to mejo preseže ali pa kako drugače krši pravila gobarjenja in ga pri tem dobijo, sledi kazen. Nadzor nad izvajanjem prepovedi in omejevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja ter pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, na terenu. Nadzor nad trgovanjem z gobami vrši tržna inšpekcija, nadzor nad izvozom in iznosom gob pa carinski organi in mejna kmetijska inšpekcija. Na njihovo zahtevo jim potrebno pomoč nudi tudi policija!

Kako pa moramo shraniti gobe?

Skoraj vse užitne gobe lahko zamrznemo, dobro je le, da ne zamrzujemo cigančkov ter ježkov, saj lahko pridobijo nekoliko neprijeten vonj in okus, lisičke pa lahko postanejo žilaste in izgubijo nekaj arome. Če se odločite, da boste gobe zamrznili, jih zamrznite čim prej po nabiranju, da bodo zares sveže. Svetuje se, da ne mine več kot en dan pred zmrzovanjem, nekateri pa priporočajo celo, da tiste gobe, za katere vemo, da jih v dnevu ne bomo pripravili, takoj damo v skrinjo!

Blanširanje užitnih gob ni nujno. Jurčke, golobice in šampinjone lahko tako kar sveže (očiščene in osušene) cele ali narezane na lističe hitro zamrznemo. Če želite, jih lahko pred zamrzovanjem tudi prepražite ali blanširate, ni pa nujno. Potrebno pa je blanširati pogojno užitne gobe, to so recimo bisernica, štorovka, olivna golobica, macesnova mlečnica, vijolična kolesnica, žametasti goban ipd. Po tem, ko ste jih prekuhali, odlijte vodo. Ko pripravljate 'paketke' za zamrzovanje, pazite, da v vrečke ne zložite preveč gob. Naložite jih toliko, kolikor jih približno potrebujete za enkratno uporabo. Napišite si, katera vrsta gob je v vrečki (najbolje je, če jih ne mešate, ko jih zamrzujete) in datum pakiranja. Prav tako poskrbite, da boste vrečke res dobro zaprli, sicer se bodo tudi preostala živila v zamrzovalniku navzela vonja po gobah. Gob drugače nikoli ne čistimo pod vodo. Očistimo jih na suho, pod vodo jih lahko le na hitro splaknemo, saj se sicer napijejo vode!

Kako blanširamo?

Pustite, da voda v loncu zavre. Dodajte sol. V krop stresite na lističe narezane gobe (ali cele, če so manjše). Pustite v vreti približno 2 minuti, nato pa jih čim hitreje ohladite. Gobe obvezno na hitro splaknite z mrzlo vodo, da ne bodo sluzaste. Če imate gobe, ki, ko jih narežete, hitro počrnijo, potem jih lahko zrežete kar neposredno v krop. Ko uporabljate zamrznjene gobe, jih pred uporabo nikoli ne odtajajte do konca, temveč jih lahko uporabite kar napol zamrznjene. Če imate delno pripravljene (panirane), jih ocvrite kar zamrznjene. Gob, ki ste jih odtajali, nikar ne zamrzujte še enkrat, temveč jih zavrzite.

V branje priporočamo še: