Na zgornje police lahko postavite manj občutljiva živila ali tista, ki jih nameravate hitro pojesti.  Tu lahko shranite pijačo in ostanke obrokov. Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, je, ali je mogoče v hladilnik pospraviti še nekoliko toplo hrano ali je res treba počakati, da se povsem ohladi.

Ogromnega lonca vroče juhe vsekakor ne smete takoj postaviti v hladilnik, saj se bo njegova temperatura zaradi tega preveč zvišala. Po drugi strani, ko se juha ohladi na sobno temperaturo, zunaj ne sme ostati predolgo, saj se hitro začnejo razraščati bakterije. Namesto da se to zgodi, ker bi denimo na juho pozabili, jo raje v hladilnik pospravite še nekoliko toplo. Smiselno je, da ostanke hrane razdelite na več manjših porcij. Vsako shranite v svojo nepredušno zaprto posodo. Tako ne boste pogrevali preveč hrane naenkrat. Če jo boste v takšnih manjših količinah postavili v hladilnik, se bo lažje ohladila.

Police na sredini so idealen prostor za mlečne proizvode (mleko, jogurt, sir, maslo …) Ni treba, da so v najhladnejšem delu (torej spodaj), ravno tako je bolje, da niso v vratih. Tu je namreč temperatura toplejša in najbolj nestalna. Vsakič, ko odprete hladilnik, vanj vdre topel zrak. Zato je najbolj občutljiva živila priporočljivo postaviti na zadnji del polic.

Spodnji del je najhladnejši. Tu shranite jajca in surovo meso. Nekateri hladilniki imajo prostor za jajca predviden v vratih, vendar je to živilo bolje hraniti v originalni embalaži na spodnji polici.

Pazite, da je hrana, ki jo boste skuhali, ločena od hrane, ki je ne boste. Imate v hladilniku denimo surov zrezek in kremšnito? V mesu so lahko bakterije, ki jih s pečenjem uničite. Toda če bo surov zrezek prišel v stik s kremšnito, lahko bakterije preidejo nanjo. Te slaščice pa pred zaužitjem ne boste toplotno obdelali. Priporočljivo je, da meso vedno stoji v spodnjem delu, živila, kot je kremšnita, pa v zgornjem. Tako preprečite, da bi sok mesa kapnil na nekaj, kar ne bo kuhano. Da se to ne bi zgodilo, meso še zavijte in postavite na krožnik. Nikoli ga ne odmrzujte na kuhinjskem pultu, temveč vedno v hladilniku, torej na spodnji polici.

Predal je namenjen sadju in zelenjavi. Zavijte ta občutljiva živila v suhe papirnate brisače in plastične vrečke. Vsaka vrsta naj bo v svoji. Nikoli jih pred shrambo ne operite, saj se zaradi vlage hitreje kvarijo. Ko papirnata brisača postane vlažna, jo zamenjajte.

V vratih shranite sokove, odprto marmelado, kečap, sojino omako … Živila, ki niso občutljiva in hitro pokvarljiva.

Ni dobro, če je hladilnik prenatrpan. Takrat zrak ne more nemoteno krožiti in določeni deli lahko postanejo pretopli. Tudi ko razvrščate hrano, pazite, da je med živili nekaj prostora. Ne smejo se dotikati niti sten.

Česa ne bi smeli shranjevati v hladilniku?

1. Paradižnika

2. Cele melone

3. Krompirja

4. Čebule (Te nikoli ne smete hraniti niti zraven krompirja, ker se bo v tem primeru hitreje pokvaril.)

5. Česna

6. Avokada (Če bo v hladilniku, ne bo dozorel. Ko dozori in je pripravljen za užitje, pa ga lahko pospravite v hladilnik in mu tako še nekoliko podaljšate rok trajanja.)

7. Banan (Kot avokado ne morejo dozoreti v hladilniku. Ko so zrele, jih lahko pospravite vanj.)

8. Še nekaj sadja in zelenjave: buč, paprike, jajčevca, jabolk, hrušk, breskev, nektarin, češenj, sliv (Ko postajajo te vrste sadja in zelenjave prezrele, jih lahko postavite v hladilnik.)

9. Vejic sveže bazilike (Bolje jih je kot rezano cvetje na kuhinjskem pultu položiti v vazo. Pospravite jo v kot, ki ni neposredno na soncu. Po drugi strani zelišča, kot so rožmarin, timijan ali peteršilj, lahko shranite v hladilniku. Zavijte jih v vlažno papirnato brisačo in nato še v plastično vrečko. Pospravite jih lahko na najvišjo polico.)

10. Stročnic

11. Kruha

12. Kave

13. Medu (Po drugi strani mora biti denimo odprt javorjev sirup v hladilniku.)

14. Olivnega olja (Med olji lahko le tista iz oreščkov postavite v hladilnik.)

V branje priporočamo še: