Seveda ni vsaka plesen kar smrtonosna. Pravzaprav je večina vrst plesni, ki se razvijejo na živilih, neškodljiva, vendar je praktično nemogoče, da bi na pogled ločili plesnivo hrano, ki jo je še varno uživati, od tiste, ki je nevarna za zdravje. Marsikoga bo morda presenetilo tudi dejstvo, da nekatere vrste plesni na hrani sploh niso vidne.

Znanost o plesni

Plesen je povsod – na površinah, v zraku in v zemlji. Od kozarca kislih kumaric do fugirne mase med kopalniškimi ploščicami, plesen lahko uspeva tudi v najbolj negostoljubnem okolju. A čeprav ima dobre sposobnosti preživetja tudi v slabših razmerah, je najsrečnejša v toplem, vlažnem okolju, bogatem s hranili. 

Plesni se razmnožujejo s sproščanjem mikroskopskih spor, prenašajo pa se preko vetra ali vode. Povprečna oseba tako vdihne med 1000 in 10 milijard trosov plesni na dan. Z milijardami spor, ki plavajo okoli nas, je edino mesto, kjer se plesen, ki se prenaša s hrano, zagotovo ne bo razvila, neodprta, nepredušno zaprta živila v kozarcih ali konzervah. Vendar pa obstaja nekaj preprostih strategij za upočasnitev tega sicer neizogibnega procesa.

Živila hranite na ustrezni temperaturi

Hlajenje ali zamrzovanje določenih živil, na primer kruha ali drugih pekovskih izdelkov, lahko podaljša rok uporabnosti. Poskrbite, da bo temperatura v vašem hladilniku med 2 in 4 stopinje Celzija ter se izogibajte prenapolnjenosti, da omogočite zadosten pretok zraka.

Če je mogoče, živila vedno hranite pokrita, da preprečite prenašanje spor po zraku, hrano z visoko vsebnostjo vode pa shranjujte ločeno, v čistih, zaprtih posodah, da preprečite morebitno navzkrižno kontaminacijo. Redno čiščenje vašega hladilnika, pultov in gobic bo prav tako zmanjšalo možnosti za razvoj in širjenje plesni. Pri tem si lahko pomagate z običajnimi gospodinjski izdelki, kot sta kis ali razredčeno belilo. 

Nekatera živila so bolj dovzetna za razvoj plesni

Seveda so nekatera živila bolj 'prijazna' do plesni kot druga – odličen primer sta sveža zelenjava in sadje. Eden preprostih načinov za zmanjšanje nadležne plesni, ki se prenaša s sadjem in zelenjavo, je, da svoje pridelke operete šele, preden jih nameravate zaužiti. 

Denimo jagode so eden tistih sadežev, ki ga nikakor ni priporočljivo shranjevati v hladilniku, potem ko ste jih že oprali pod tekočo vodo. K črni plesni sta nagnjena tudi čebula in česen. Čeprav lahko črno plesen varno operete ali le odrežete okužene dele, je priporočljivo, da ju hranite v mrežastih vrečkah, ki omogočajo veliko prezračevanja. 

Katere vrste plesni so pogoste v hiši?

Obstaja na tisoče različnih vrst plesni, med katerimi so tudi take, ki se pogosto naselijo tja, kjer shranjujemo hrano.  

Od teh potencialnih 'kuhinjskih plesni' samo nekatere proizvajajo toksine. Rast glive Penicilin na jabolkih in Aspergillus na grozdju in kavi proizvajata mikotoksine, ki lahko tudi pri akutni izpostavljenosti povzročijo zastrupitev, ki vpliva na poškodbe ledvic. Uživanje visokih količin aflatoksina, najnevarnejšega mikotoksina, lahko povzroči hudo zastrupitev ali – ob dolgotrajni izpostavljenosti – celo raka na jetrih.

A na srečo se ti dve plesni zelo redko znajdeta na živilih. Dejansko je večina plesni, ki si življenjski prostor najde na hrani, razmeroma neškodljiva. Slaba novica pa je, da jih je nemogoče ločiti. 

Natančna identifikacija plesni zahteva opazovanje z mikroskopom in druge laboratorijske tehnike, ki jih lahko opravijo le usposobljeni strokovnjaki, zato je najbolj varno domnevati, da je prav vsaka plesen strupena.

Plesen ni vedno vidna s prostim očesom

Plesen, ki je pravzaprav v svoji osnovi gliva, lahko svoje spore razširi globoko v hrano, preden sploh proizvede milijarde trosov, ki ustvarijo tisto znano zelenkasto-belo mehko plast. Samo zato, ker plesen ni vidna, to še ne pomeni, da je ni. Na srečo so brbončice dovolj občutljive, da jo bodo zagotovo zaznale, četudi ni opazna s prostim očesom.

Kaj storiti, če pomotoma zaužijete hrano s plesnijo?

Verjetno je, da plesen, ki ste jo pomotoma pogoltnili, ni strupena, in tudi če je, majhna, enkratna količina še ni razlog za paniko. Kljub temu strokovnjaki v takšnem primeru predlagajo spremljanje simptomov, kot so slabost, driska in težko dihanje. V primeru težav je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč.