Če menite, da odpadki niso vaša skrb in da je ločevanje zgolj potrata časa, saj ločeno zbrane sekundarne surovine na koncu pristanejo na istem kupu, živite v zmoti. Mi sami namreč povzročamo oziroma ustvarjamo odpadke, torej SO naša skrb. Poleg tega nam ločevanje ne vzame nič dodatnega časa, gre samo za to, da na primer plastenko odložimo v zabojnik za embalažo in ne v tistega za preostanek odpadkov. Ločeno zbrani odpadki iz ekoloških otokov romajo v zbirni center, kamor tudi sicer lahko kadar koli odpeljemo odpadke, ki ne sodijo zabojnike za embalažo, papir in karton, steklo ali med preostale odpadke. Od tu komunalno podjetje odpadke odda pooblaščenim organizacijam za ravnanje s koristnimi surovinami.

Kot rečeno je tudi pri nas zavedanje o skrbi za okolje vedno večje in posledično vedno več gospodinjstev odpadke zbira ločeno. Ker pa je teh občutno preveč, je težko za vsak odpadek posebej vedeti, v kateri zabojnik sodi oziroma kam z njim. Če tudi vi niste najbolj prepričani, si v nadaljevanju lahko preberete, katere vse odpadke ustvarimo v gospodinjstvu in kam jih moramo odlagati.

EMBALAŽA

Ste vedeli, da za proizvodnjo plastike letno porabijo kar osem odstotkov letne proizvodnje nafte? Zaradi tega je ločevanje plastičnih izdelkov in njihova predelava izrednega pomena, s tem torej občutno pripomoremo k varovanju naravnih virov. Tudi predelovanje kovin je zelo pomembno (pločevinke in druga kovinska embalaža predstavljajo 8 odstotkov vseh odpadkov v gospodinjstvih); za primer naj omenimo, da predelava enega kilograma aluminija prihrani šest kilogramov boksita, štiri kilograme kemičnih produktov in 14 kilovatnih ur električne energije. In kam gre vsa ta odpadna embalaža? Prevzamejo jo družba za ravnanje z odpadno embalažo, nato pa gre v predelavo. Iz embalaže, sestavljene iz kartona, polietilena in aluminijeve folije, v kateri je bilo na primer mleko, s postopkom termičnega stiskanja izdelujejo tudi posebne plošče, ki se uporabljajo v pohištveni industriji. Predelana plastična embalaža je namenjena izdelavi vrečk, preprog, cevi, kemičnih svinčnikov ...

Kaj vse sodi v zabojnik za embalažo?

Sem sodijo plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke pijač, konzerve živil, kartonska votla embalaža (od mleka, sokov …), plastične vrečke in lončki, plastične embalaže šamponov, zobnih past in tekočih mil, embalaže CD-jev in DVD-jev, plastična in aluminijasta folija, v katero so zaviti izdelki ter embalaža iz stiropora. Zelo pomembno je, da embalaže v zabojnik NE odlagamo z vsebino vred, ampak jo prej izpraznimo oziroma iztisnemo, ni pa je potrebno prati ali izpirati. Preden embalažo zavržemo, ji odstranimo tudi pokrov ali zamašek, priporočljivo pa je tudi, da jo, če je mogoče, stisnemo, da v košu in kasneje v zabojniku zavzame čim manj prostora.

V zabojnik za embalažo NE odlagamo

Čeprav gre v osnovi za embalažo, v zabojnik za embalažo pokrovom ne odlagamo plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in druge vrste mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin, barv, lakov ipd.). Če ne vemo, ali gre za nevarno vsebino, preverimo oznake na embalaži. Prav tako med embalažo ne odlagamo CD-jev, DVD-jev in gramofonskih plošč, celofana ter kosovnih plastičnih predmetov (polomljene plastične stole, talne obloge …).

PAPIR IN KARTON

Družba z odpadno embalažo kot rečeno prevzame vse ločeno zbrane odpadke. Papir in karton nato v papirnicah pripravijo za predelavo, in sicer tako, da odstranijo vso vezavo, morebitne kovinske dele, lepilo in vse ostalo, kar ne sodi zraven, nato pa iz predelanega papirja in kartona izdelajo kuverte, zvezke, embalažo za jajca, papirnate vrečke, toaletni papir …

Kaj vse sodi v zabojnike za papir in karton?

Sem sodijo kartonske embalaže in lepenke, pisemske ovojnice, navaden, pisarniški in ovojni papir, časopisi in revije, papirnate nakupovalne vrečke ter prospekti in katalogi. Zelo pomembno je, da upoštevamo tudi pravila odlaganja tovrstnega recikliranega materiala. Če je na primer revija ovita v folijo, to odstranimo in jo odložimo med embalažo. Iz kartonastih škatel odstranimo lepilni trak in nalepke, škatle pa raztrgamo in zložimo.

V zabojnik za papir in karton NE odlagamo

Čeprav je iz kartona, v zabojnik za papir in karton ne odlagamo kartonske votle embalaže tekočin, ampak jo odložimo med embalaže. Prav tako v zabojnik z modrim pokrovom ne sodijo papirnate brisače, prtički in robčki; te odlagamo med biološke ali ostale odpadke. Med preostale odpadke se odlagajo tudi cigaretni zavojčki, ki se sicer žal pogosto znajdejo med papirjem. Enako velja za kopirni, povoščen ali plastificiran papir, tapete in celofan.

Steklo lahko recikliramo in uporabljamo vedno znova in znova, ne da bi pri tem trpela kakovost. Ste vedeli, da če recikliramo zgolj eno steklenico, prihranimo toliko energije, da lahko žarnica z močjo 100 W sveti kar štiri ure, 1 tona zavrženega stekla pa nadomesti okoli 1,2 tone surovin? In da je za izdelavo ene tone novega stekla potrebno 140 l nafte? Preden steklene odpadke odložimo v namenski zabojnik, poskrbimo, da odstranimo vse moteče elemente. Steklenicam in steklenim kozarcem odstranimo pokrovčke oziroma zamaške; plastične in kovinske odvržemo med embalažo, zamaške iz plute pa med preostanek odpadkov.

Kaj vse sodi v zabojnike za steklo?

Sem sodijo steklenice živil in pijač, kozarci za vlaganje, steklena embalaža kozmetike in zdravim ter druga steklena embalaža, razen če gre za nevarne snovi.

V zabojnik za steklo NE odlagamo

Res je, da gre za steklo, a okensko in drugo ravno steklo ne sodi v zabojnik za steklo, ampak ga oddamo v zbirnem centru, prav tako v ta zabojnik ne odlagamo avtomobilskega stekla, ogledal, porcelana in keramike, ekranskega in kristalnega stekla, tudi ne karbonskega, pleksi in stekla iz drugih umetnih mas, laboratorijskega ter ognjevarnega stekla. Tudi steklo svetil ne sodi med steklene odpadke, na primer neonske, halogenske in žarilne svetilke ter stekleni senčniki svetil.

BIOLOŠKI ODPADKI

V povprečnem gospodinjstvu okoli eno tretjino vseh odpadkov predstavljajo organski biološko razgradljivi odpadki. Po zakonodaji so izvajalci javnih služb in nekatera podjetja dolžni zbrane biološke odpadke predelati v kompost, ki ga tako vrnejo v naravni krog in preprečijo oziroma močno omilijo onesnaževanje narave. Tako bomo tudi mi zase in za okolje naredili veliko dobrega, če bom o zbirali biološke odpadke. Kot prvo bomo s tem zmanjšali količino preostalih odpadkov, med katere ljudje še vedno velikokrat mečejo bio odpadke, manj bioloških odpadkov na odlagališčih pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Kot drugo pa lahko bio odpadke zbiramo kar doma v kompostniku, kompost pa nato uporabimo na lastnem vrtu. Odpadke lahko sproti odnašamo v kompostnik, ker pa nam ta ni ves čas na voljo, jih zbiramo v vrečkah in nato odnesemo bodisi na kompostnik bodisi v namenski zabojnik. Zbiramo jih v papirnatih, biorazgradljivih polietilenskih ali pa vrečkah iz koruznega (ali drugega rastlinskega) škroba. Ker takšne vrečke pod vplivom svetlobe in toplote popolnoma razpadejo, lahko odpadke v zabojnik odvržemo kar skupaj z vrečko.

Kaj vse sodi v zabojnik za biološke odpadke?

Sem sodijo kuhani ostanki hrane, pokvarjeni prehrambeni izdelki, gnilo sadje, zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, čajne vrečke, kavna usedlina in filter vrečke, odpadno vejevje, tava in listje, rože in plevel, stara zemlja lončnic, stelja malih rastlinojedih živali ter papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

V zabojnik za bio odpadke NE odlagamo

Med bio odpadke ne zlivamo odpadnega jedilnega olja, zdravil, kemikalij ter maščob; vse to sobi med nevarne odpadke. Olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, ali mast zbiramo v posebni posodi, ki jo nato odpeljemo v zbirni center. V bio zabojnik ne sodijo niti kosti, cigaretni ogorki, mački iztrebki in fekalije, prav tako ne mrtve živali, tekstil, usnje, gume in pluta. Vse to odlagamo med preostale odpadke, tudi plenice in higienske vložke.

PREOSTANEK ODPADKOV

Odpadke, ki ne sodijo v noben namenski zabojnik, odlagamo v zabojnik za preostanek odpadkov, ki je po navadi siv ali črn. Te odpadke odvažajo na odlagališče nenevarnih odpadkov. Namen je, da se količino preostalih odpadkov zniža na minimum, saj močno škodijo okolju, zato pa nas tudi pozivajo na vsakem koraku k ločevanju odpadkov. V skupnem deležu zbranih smeti predstavlja delež mešanih nenevarnih odpadkov približno 40 odstotkov.

Kaj vse sodi med mešane nenevarne odpadke?

Sem sodijo tekstilni in šiviljski odpadki, usnje, vrečke iz sesalca, ohlajen pepel in smeti od pometanja, mačji pesek, plenice, sanitarni izdelki, pluta in guma, žarnice, keramika in porcelan, pleksi, žično, avtomobilsko in izolacijsko steklo, kasete, zgoščenke, filmi in fotografije, vžigalniki, celofan in lepilni trakovi, tapete, izolacijski material, manjše plastične igrače ter plastični izdelki za gospodinjstvo. Prav tako med preostanek odpadkov odlagamo dlake in lase, cigaretne ogorke, ostanke kosti in mesa, umazane papirnate kozarce in krožnike ter umazan papir.

Med preostanek odpadkov NE odlagamo

Kot smo že nekajkrat poudarili, med preostale mešane nenevarne odpadke sodijo tisti odpadki, ki jih ne moremo reciklirati. Če pogledate zgoraj, med te odpadke ne mečemo odpadkov, ki sodijo v zabojnike za embalažo, steklo, papir in karton ter bio odpadke. Poleg tega sem ne sodijo niti zdravila, baterije, varčne sijalke, računalniki in računalniška oprema, televizorji, mali gospodinjski aparati, prav tako ne barve in laki.

KOSOVNI ODPADKI

Načeloma je zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev ’od vrat do vrat’ organizirano enkrat letno, oziroma enkrat letno lahko posamezno gospodinjstvo koristi brezplačen odvoz, lahko pa jih seveda kadar koli odpeljemo v zbirni center. Gre za odpadke, ki se zbirajo ločeno predvsem zaradi velikosti, teže in oblike. V sortirnici kosovnih odpadkov jih delavci ročno in mehansko ločijo na dele, ki so primerno za reciklažo, ter na preostanek odpadkov, ki roma na odlagališče. Oblazinjeno pohištvo, posteljne vložke, plastično folijo ter odpadno električno in elektronsko opremo potem pristojno komunalno podjetje preda pooblaščenim organizacijam, ki se ukvarjajo s predelavo.

Kaj sodi med kosovne odpadke?

Med kosovne odpadke sodi pohištvo, kopalniška oprema, gospodinjski aparati, oblazinjeno pohištvo, svetila in senčila ter vzmetnice in preproge.

Med kosovne odpadke NE odlagamo

Čeprav gre za neke vrste pohištvo (stavbno), oken in vrat ne odlagamo med kosovne odpadke, prav tako ne avtomobilskih gum, odpadne električne in elektronske opreme, gradbenega materiala, vej in nevarnih odpadkov.

ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA

Ker vsebuje veliko okolju nevarnih snovi kot so svinec, kadmij, živo srebro in klorofluoroogljiki (CFC plini), električno in elektronsko opremo nikakor ne smemo vreči v zabojnik z preostalimi odpadki, prav tako ne sodi med kosovne odpadke. Nevarni plini in težke kovine namreč predstavljajo veliko nevarnost okolju in našemu zdravju. To opremo zato odnesemo v zbirni center, nato pa se s posebnimi postopki, prilagojenimi posamezni vrsti aparata oziroma opreme, uniči ali ponovno uporabi.

Kaj sodi med električno in elektronsko opremo?

Sem sodijo male in velike gospodinjske naprave, televizorji, računalniki in računalniška oprema, električno in elektronsko orodje, telekomunikacijska oprema, električni aparati za nego telesa, elektronske igrače in športna oprema z električnimi ali elektronskimi deli, zabavna elektronika, oprema za razsvetljavo ter zapestne ure in budilke.

NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI

V vsakem domu se najdejo embalaže čistil, lakov, barv in kozmetičnih izdelkov. Na večini izmed njih boste našli oznake, kot so dražilno, jedko, okolju nevarno, oksidativno, vnetljivo ali strupeno. Zato ni vseeno, kako te snovi v domu shranjujemo in kako se znebimo njihovih ostankov in embalaž. Kršitelje lahko doleti kazen tudi do višine 5.000 evrov. Ti odpadki ne sodijo v zabojnik z ostalimi odpadki, prav tako ostankov nikoli ne zlivamo v odtoke ali v straniščno školjko, saj lahko poškodujejo cevi in uničijo mikroorganizme, ki pomagajo razgrajevati odpadke, poleg tega lahko tudi onesnažijo podtalnico. In kam z nevarnimi odpadki? Baterije lahko oddamo v trgovinah ali na poštah, medtem ko lahko neporabljena zdravila oddamo v lekarni. Za druge nevarne gospodinjske odpadke nam bo rešitev ponudilo komunalno podjetje, ki skrbi za naše odpadke. Tako lahko nevarne odpadke odpeljemo v zbirni center, ponekod pa je na voljo tudi premična zbiralnica.

Kaj sodi med nevarne odpadke v gospodinjstvu?

Sem sodijo odsluženi akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, zdravila in neonske cevi. Nevarne snovi so tiste, ki so eksplozivne, radioaktivne, oksidativne, vnetljive, strupene, jedke, dražljive, rakotvorne, mutagene in okolju nevarne. Ali je določena snov nevarna, lahko preverimo na embalaži.

POSEBNI ODPADKI

Kot že ime pove, gre za odpadke, s katerimi je treba ravnati na poseben način in na katere se nanašajo posebna pravila. Za zbiranje in nadaljnje ravnanje s temi odpadki država podeljuje posebne koncesije in licence; pooblaščene izvajalce pa najdemo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Kaj sodi med posebne odpadke

Sem med drugim sodijo gradbeni odpadki, torej opeka, beton, keramika in stavbno pohištvo. Manjše odpadke lahko odpeljemo v zbirni center, za večje pa moramo skleniti pogodbo s podjetjem, pooblaščenim za ravnanje s to vrsto odpadkov. Med posebne odpadke uvrščamo tudi avtomobile in izrabljene avtomobilske gume. Gume lahko oddamo v zbirnem centru, pri vulkanizerjih ali pri podjetjih, ki se ukvarjajo z zbiranjem gum; te gredo naprej v predelavo. Tudi izrabljeno motorno vozilo mora lastnik dostaviti do prevzemnega mesta ali v center za obdelavo izrabljenih motornih vozil. Tam z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem dokaže lastništvo in prejme potrdilo o razgradnji, pri čemer nima nobenih stroškov. Posebni so tudi odpadki, ki vsebujejo azbest, torej salonitne plošče, azbestno-cementna kritina, azbest-cementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih, izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih, ventilacijske cevi … Manjšo količino teh odpadkov lahko dostavimo v zbirni center, a jih moramo pripraviti po navodilih, ki jih določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.