Medtem ko so se nekateri že ob prvem primeru okužbe z novim koronavirusom odpravili v trgovine in v paniki dobesedno izpraznili police s trajnimi živili, spet drugi še naprej živijo kot doslej in se svojim vsakodnevnim nakupom ne nameravajo odpovedati. Potem pa so tu še tretji, ki jih skrbi, vendar niso panični, a si vseeno želijo ustvariti dovoljšnjo zalogo hrane za to, da jim ni treba prevečkrat v trgovino in da lahko upoštevajo navodilo: ostani doma. Pri tem pa so se mnogi znašli pred izzivom: kako si ustvariti ustrezno zalogo živil, da bomo iz njih lahko doma ustvarjali hranljive, raznolike, zdrave in okusne jedi?

Panično praznjenje polic trgovin, kot smo mu bili priča pred kakšnim tednom, je povsem razumljivo vedenje, saj gre za prirojen ohranitveni nagon vsakega človeka. Strah pred lakoto in pomanjkanjem je eden od najbolj osnovnih strahov vsakega živega bitja. Pa vendar, v paniki ponavadi ne mislimo trezno in kaj lahko se zgodi, da je kdo doma vse omare napolnil z moko, na beljakovinska živila, kot so denimo fižol ali ribe, pa pozabil.

Z nutricionističnega vidika mora biti naš jedilnik sestavljen iz ogljkovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov. Samo z uživanjem kruha, ki ga bomo spekli iz vse tiste moke, ki smo jo privlekli domov, pa našemu telesu ne bomo zagotovili vseh potrebnih hranil. Poleg tega nam bo enolična hrana zelo hitro začela presedati. To vam lahko potrdijo astronavti, ki imajo v vesolju sicer hranljive obroke, a kljub temu pogrešajo različne okuse, teksture in barve.

“Pomembno je, da imate na voljo dovolj konzerviranega in zamrznjenega sadja in zelenjave, s katerimi boste zaužili vitamine, ter pločevinke fižola in rib za beljakovine in cink. Kosmiči, pokovka, ovseni kosmiči in druge žitarice so prav tako pomembne. Bodite pripravljeni, ne panični,” pravi prehranska strokovnjakinja Frances Largeman-Roth.

1. korak: Ocena stanja in priprava

Priprave zaloge živil se lotite tako, da najprej pogledate v domačo shrambo, hladilnik in zamrzovalnik. Kaj že imate? Preverite, ali je morda živilom potekel rok uporabnosti. Ocenite, za koliko časa bodo te zaloge zadostovale. Lahko si naredite seznam vsega, kar že imate. Ne pozabite preveriti tudi začimbe in dodatke za jedi. 

Premislite, česa nimate dovolj, ali pa sploh nimate. Katere recepte boste pripravljali in kaj zanje potrebujete? Pripravite si nakupovalni seznam živil, ki jih morate kupiti. S tem se boste izognili brezglavemu nakupovanju in kakšen evro tudi privarčevali. Vedite, da so trgovine še vedno odprte, zato si ne delajte zalog za več mesecev. Dobro pa je, če imate hrane za kakšna dva tedna, morda še kakšen dan več.

2. korak: Začnite s trajnimi živili

Naredite si seznam 10-20 trajnih živil, s katerimi pogosto kuhate. Pomislite na jedi, ki jih boste iz teh živil pripravljali in kupite toliko sestavin, da boste z njimi lahko preživeli najmanj dva tedna ne da bi obiskali trgovino. Na ta seznam spadajo moka, testenine, olje, riž, krompir, fižol in druge stročnice (leča, čičerika), oreščki, maslo, kava, čaj, žitarice za zajtrk, prigrizki, čokolada, različne omake (paradižnikova, smetanova ...), med, sladkor, rastinska mleka (če jih uporabljate), ribe v konzervah, različni namazi, vložena zelenjava, kompot, sadni sok ... Skratka vse, kar potrebujete za to, da iz kombinacije sestavin ustvarite neko jed. Bodite racionalni in kupujte tista živila, s katerimi tudi sicer pogosto kuhate. Zdaj ni čas za eksperimentiranje z novimi živili, ki jih ne poznate in z njimi še niste kuhali. 

Pri tem poskusite izbirati živila, ki imajo manj sladkorja in soli. 

3. korak: Sadje in zelenjava

Ko imate osnovna živila v shrambi, ne bo več potrebe po tem, da greste v trgovino vsak drugi dan. Omejite se na najnujnejše stvari, ki jih potrebujete, in se po nakupih v času izolacije odpravite enkrat tedensko. Takrat kupite svežo hrano, kot so sadje, zelenjava, mlečni izdelki, meso, sveže ribe …

Pri sadju in zelenjavi si ne delajte prevelikih zalog, saj se lahko zgodi, da vam bo začelo gniti in razpadati še preden bi ga lahko zaužili. Banane so eden izmed sadežev, ki doma zelo hitro začnejo gniti. Če želite, da bodo trajale dalj časa, v trgovini izberite tiste bolj zelene. Poleg tega obstaja še en trik, kako preprečite, da se banane prehitro "postarajo". Ko jih prinesete domov, okoli peclja ovijte plastično folijo. To bo nekoliko podaljšalo njihovo svežino in upočasnilo dozorevanje. Vsakič, ko iz šopa banan odtrgate eno, znova okoli peclja namestite folijo. 

Jabolka, hruške, pomaranče, limone in drugi citrusi so nekoliko dlje obstojni, zato si lahko ustvarite nekoliko večjo zalogo tega sadja. Prav tako gomoljasta zelenjava (čebula, česen, korenje, koleraba, krompir, sladek krompir, redkev, rdeča pesa) in buče zdržijo daljše obdobje. 

Bučke, jajčevci, cvetača, paprike, brokoli so zelenjava, ki jo boste lahko uporabljali za pripravo različnih jedi in ki bodo v hladilniku zdržali več dni. Vso to zelenjavo pa lahko tudi narežete na manjše koščke in shranite v zamrzovalniku, ter jih po potrebi uporabite za pripravo kuhanih ali pečenih jedi. Iz paprik, čebule in jajčevcev lahko naredite tudi odličen "sataraš", ki ga lahko pospravite v kozarce in bodisi hranite v hladilniku ali zamrzovalniku. 

Srednje dolga obstojnost pa velja za sadje, kot so ananas, lubenica, melona, mango. Če jih želite shraniti za nekaj dni, potem je treba izbrati manj zrele sadeže, ki bodo doma počasi dozoreli. Vendar, ko enkrat razrežemo takšen sadež, ga je treba pojesti v roku nekaj dni. Borovnice in drugo jagodičevje ima ponavadi precej kratek življenjski rok, zato jih ne moremo kupovati na zalogo. Razen, če jih zamrznemo, ali iz njih pripravimo kakšno marmelado ali sok. Tudi ostalo sadje, kot so banane, kivi, ananas, mango, melona lahko narežete na koščke in shranite v zamrzovalnik, ter nato iz njih naredite smoothije, ali pa jih uporabite v kakšnem pecivu. 

Zelena solata spada med tista živila, ki imajo precej kratek rok. A tudi tukaj so razlike: mehka solata bo zgnila v nekaj dneh, medtem ko ledenka v hladilniku počaka tudi kakšen teden. Prav tako sta dlje časa obstojna radič in zelje, iz katerih lahko naredimo svežo solato, ali pa ju uporabimo kot sestavino pri kuhanih jedeh. Če imate raje drugo vrsto solat, pa si lahko celo omislite solato v lončku, ki jo postavite na okensko polico ali balkon, tako boste imeli na dosegu roke vsak dan sveže solatne liste. 

Če se bo stanje še dolgo časa vleklo, se lahko zgodi, da bo motena dobava svežih živil, kot so sadje, zelenjava, meso ... Zato je vredno razmišljati tudi malce bolj dolgoročno in sveža živila shraniti za takšen morebitni scenarij oziroma zagotoviti njihove alternative. Prav tako je dober vir vitaminov in mineralov tudi zamrznjeno sadje in zelenjava, saj ohranita večino hranil. V zamrzovalniku naj ne manjka tudi kakšnih stročnic, kot sta grah in stročji fižol. Če imate doma balkon, teraso ali vrt, pa ga izkoristite za zasaditev kakšne zelenjave ali začimb, s katerimi boste "samooksrbni". 

4. korak: Vir beljakovin

Pomislite na pomembna živila, s katerimi boste v telo vnašali zadosti beljakovin in s katerimi boste v kombinaciji s trajnimi živili lahko kuhali dobre in zdrave obroke. Na nakupovalnem seznamu naj bodo jajca, meso, mleko, jogurt, sir, tofu ... Ta živila imajo nekoliko krajši rok trajanja, zato jih kupujte tedensko.

Jajca, ki so odličen vir beljakovin in jih lahko uporabljamo za pripravo številnih jedi, lahko ob pravilnem shranjevanju v hladilniku zdržijo tudi od tri do pet tednov.  

Meso in ribe lahko kupite na zalogo, vendar poskrbite, da ga boste takoj po prihodu iz trgovine razdelili v več paketov in jih pospravili v zamrzovalnik. Pomislite, katere jedi boste pripravljali z njim in ga temu primerno shranite v zamrzovalne vrečke (denimo, prsa posebej, meso s kostmi posebej). 

6. korak: Začimbe in dodatki

Da bodo jedi okusne, je pomembno, da imate tudi dovolj začimb. Med njimi naj ne manjkajo osnovne: sol, poper, mleta paprika. Pri kuhanju so nepogrešljivi tudi lovorov list, majaron, rožmarin, origano, kurkuma, cimet, luštrek, muškatni orešček. Za dodatno popestritev kuhanih jedi vam bodo prav prišle jušne kocke. 

Prav tako ne pozabite na kvas, s katerim lahko zamesite testo za kruh, krofe, potico in druge dobrote. Če kvasa nimate, lahko sicer uporabite tudi alternativno in vzgojite divji kvas oziroma droži – preverite, kako. 

Med dodatke lahko uvrstimo tudi vse tiste naše majhne razvade, s katerimi se bomo posladkali, ali pa potolažili majhno lakoto: čokolada, piškoti, prigrizki ... Poleg zdrave prehrane si občasno le privoščite tudi kakšno razvado, da stres v izolaciji ne bo prevelik. Vendar, pazite, da vaša shramba ne bo sestavljena zgolj iz takšnih dobrot. 

7. korak: Ocena in priprava

Znova smo na začetku. Vsak teden ali vsak drugi teden, najbolje preden se odpravite po tedenski nakup svežih živil, znova preverite stanje v shrambi. Ocenite, ali imate dovolj živil in koliko časa bi vaše zaloge trajale. 

PREBERI ŠE: