V Sloveniji smo glede na podatke Statističnega urada RS lani zavrgli 150.839 ton hrane. To je sicer dva odstotka manj kot leto poprej, a še vedno predstavlja povprečno 72 kilogramov na prebivalca, kar je ogromno. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (47 odstotkov). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 37 odstotkov vse odpadne hrane, v trgovini z živili devet odstotkov, najmanj (sedem odstotkov) pa so je zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane. 

V primerjavi z letom prej je več odpadne hrane lani nastalo le v gostinstvu in strežbi hrane (za 20 odstotkov), manj pa v proizvodnji hrane (za 21 odstotkov), v gospodinjstvih (za 12 odstotkov) in v trgovini z živili (za dva odstotka). V zadnji skupini velja še posebej izpostaviti HOFER, ki z optimiziranim sistemom naročanja in dovršenim logističnim sistemom že vrsto let skrbi za čim manj odpadne hrane v svojih trgovinah. Z namenom, da bi izdelke odprodali, jih pred potekom roka uporabnosti tudi pocenijo in jih tako naredijo dostopnejše tudi tistim z nižjo kupno močjo. 

Kam gre hrana, ki zvečer ostane na trgovskih policah?

A določene količine hrane še vseeno ostanejo neprodane. Izdelkov, ki so še primerni za uživanje, pri HOFERju ne zavržejo, temveč jih v okviru iniciative Danes za jutri in projekta Hrana na dobri poti že vse od leta 2017 redno donirajo okoli 20.000 socialno ogroženim in ranljivim skupinam. Doslej so donacije temeljile na sadju, zelenjavi, kruhu in pekovskih izdelkih, ki so ob koncu dneva ostali na trgovskih policah, od letos pa pri HOFERju donirajo tudi hlajene in zamrznjene izdelke ter jajca.

Pri tem jim pomaga več kot 600 prostovoljcev iz okoli 30 socialnih organizacij, ki sodelujejo pri zbiranju in razdeljevanju hrane. Glede na to, da HOFER hrano donira iz vseh svojih 92 trgovin po Sloveniji, gre za kar obsežen logistični zalogaj. Iz več kot polovice HOFERjevih trgovin prostovoljci iz socialnih organizacij hrano pobirajo vsak dan, HOFER pa vsem sodelujočim organizacijam ob svetovnem dnevu hrane namenja donacijo v višini 18.400 evrov za kritje stroškov transporta.

Ob tem pri HOFERju kupce na skrbno ravnanje s hrano opozarjajo še z logotipom "Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje", ki se nahaja na izbranih izdelkih lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti Uporabno najmanj do. Omenjeni izdelki so namreč pogosto primerni za uživanje, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus. 

Hrana ne sodi v smeti

Pri HOFERju se zavedajo, da hrana ne sodi v smeti, zato se v okviru projekta Hrana na dobri poti trudijo z lastnim zgledom in osveščanjem o zmanjševanju količine odpadne hrane. Zavzemajo se za skrbnejše ravnanje s hrano na celotni poti – od pridelave do gospodinjstev, v katerih se še vedno pridela največ odpadne hrane. V želji po spremembi na bolje HOFER na svoji spletni strani podaja nasvete za bolj odgovorno ravnanje z živili. 

Življenje brez odpadne hrane namreč ni tako zapleteno, kot se morda zdi. Že z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko vsak med nami pomembno pripomore k zmanjševanju količine zavržene hrane in tako prepreči nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže ter pomaga varovati okolje. 

Triki in nasveti za manj zavržene hrane

V trgovino se denimo nikoli ne bi smeli odpraviti lačni, saj takrat nakupujemo z očmi, v veliko pomoč nam je lahko tudi nakupovalni seznam. Še pred tem je pametno preveriti zalogo živil, ki jih že imamo doma, in sestaviti vsaj okvirni jedilnik za teden ali dva vnaprej. Tako točno vemo, katera in koliko živil bomo potrebovali, zato ne nakupujemo impulzivno. 

Kaj sodi v hladilnik – in na katero polico?

Novo nakupljena živila je treba doma tudi pravilno shraniti. Običajno vsaj polovico nakupov pospravimo v hladilnik, a pri tem ni vseeno, kam položimo posamezni izdelek. Sadja in zelenjave na primer ni dobro hraniti skupaj, zato ima večina sodobnih hladilnikov spodaj dva ločena predala, v katera shranimo sadje in zelenjavo ter s tem hrani podaljšamo svežino. 

Na spodnjih policah hladilnika je praviloma najhladneje, zato je tam najbolje hraniti hitro pokvarljiva živila, mesne delikatese in surovo meso ter morske dobrote – a če se le da: največ dan ali dva. Na srednjih policah hladilnika naj imajo svoje mesto hladni narezki, kremne sladice, sveže mleko, trdi in mehki siri ter drugi predelani mlečni izdelki, najvišje police pa naj bodo rezervirane za kuhane jedi in ostanke od obrokov. Najtopleje je zaradi stalnega odpiranja pri vratih, zato je tam najbolje shranjevati pijače, maslo, kečap in gorčico.

Kaj pospravimo v shrambo?

No, nekatere sestavine pa bodo ostale najbolj sveže, če jih sploh ne damo v hladilnik, prav tako jih ni pametno puščati v plastičnih vrečkah. Sem denimo sodijo agrumi, banane in drugo tropsko sadje. Prav tako je v shrambi bolje pustiti jajčevce, krompir, česen, čebulo, papriko, bučke in paradižnik, ki lahko v hladilniku hitreje izgubi vonj in pravilno teksturo. 

Česen lahko shranimo v košarici ali odprti papirnati vrečki, prav tako čebulo, ki jo lahko pustimo tudi v odprti škatli. Pri pripravi hrane je najbolje porabiti celo čebulo, če pa to ni mogoče, ostanek zložimo v nepredušno zaprto posodo z odrezanim delom navzdol in pospravimo v hladilnik. Krompir naj bo ravno tako v košari, odprti čisti škatli ali papirnati vrečki v temnem, hladnem in suhem prostoru, nikar pa naj mu družbe ne dela čebula, saj lahko pospeši njegovo zorenje – in gnitje. 

Kaj pa suha hrana?

Vso suho hrano (riž, testenine, moka, kava, oreščki, semena, začimbe ...) je treba hraniti v temnem in suhem prostoru. Sprva jo lahko pustimo v originalni embalaži, odprte pa shranimo v nepredušno zaprte posode, ki morajo biti suhe in čiste ter namenjene izključno shranjevanju hrane. V kolikor jih hranimo na policah ali v kuhinjskih omaricah, naj nikar ne počivajo tik na kuhalno ploščo ali v bližini pečice, da ne bodo izpostavljene toploti in vlagi. 

Zakaj je pomembno, da zmanjšamo količino odpadne hrane?

Zavržena hrana ni le družbeni in humanitarni problem. Z njo gresta v nič tudi vsa energija in voda, ki sta potrebni za njeno gojenje, žetev, prevoz in pakiranje. In ko ta zavržena hrana pristane na smetišču, začne gniti, s tem pa se v zrak sproščajo velike količine metana – toplogrednega plina, ki je še bolj uničujoč kot ogljikov dioksid. Zato je pomembno, da se vsak pri sebi trudimo zmanjšati količino odpadne hrane in z lastnim zgledom vzgajamo tudi mlajše generacije. 

Sponzorirana vsebina