Čeprav na prvi pogled ni videti, je repa v resnici sorodnica zelja, doma pa je v Evropi. Pravzaprav je bila v Evropi stalnica na jedilniku predvsem v hladnejših mesecih, vse dokler Kolumb iz Ameriki ni prinesel krompirja. Takrat je bilo za repo zlatih časov konec, v zadnjih letih pa predvsem zaradi vsebnosti številnih zdravju koristnih snovi pridobiva pomemben kulinaričen in prehranski pomen.

Je prava zakladnica zdravja

Sveža mlada repa se lahko uporablja od julija do septembra,  kisla pa vse leto. Sicer danes gojimo več vrst repe v dveh oblikovanih skupinah. Lahko je podolgovate ali okrogle oblike, po barvi pa je bele, rumene ali svetlo rjave barve.

Najpomembnejši vrsti sta poletna in strniščna repa. Ima prijeten ostro sladkast okus in značilno vlaknasto meso. Vsebuje veliko balastnih snovi in beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, natrij, kalij, fosfor, magnezij, železo, vitamine B1, B2, C in folno kislino. Je tudi bogat vir antioksidantov, ki zavirajo procese staranja in preprečujejo nastanek nekaterih kroničnih bolezni. Po prehransko zdravilni plati lahko repi zapojemo podobno hvalnico kot brokoliju in drugim križnicam, posebno če pogosto jemo tudi surove repne liste in poganjke. Menda ni dela ali organa telesa, ki mu repa ne bi koristila za živahnejše delovanje.

Vsestransko uporabna

Sveže plodove lahko pripravimo na številne načine. Sveže mlade repice lahko jemo surove tako kot redkvice, saj imajo mlade repice zelo blag in prijeten okus. Mlado celo repo lahko skuhamo v pari ali jo glaziramo, s čimer poudarimo njen sladkasti okus. Ko je starejša, naredimo iz nje pire ali jo uporabimo v juhah in enolončnicah, ki jih postrežemo kot glavno jed. Večje plodove lahko izdolbemo in nadevamo in tako pripravimo prilogo, ki je ne le okusna, ampak tudi zelo privlačnega videza, odlično pa se prilega k divji perutnini, purici in mastnemu mesu. V avstrijskih tirolskih Alpah pozimi repo naribajo, začinijo z remuladno omako in postrežejo kot zimsko solato. Izbor solat iz repe ni skromen, saj jo lahko kombiniramo z različno zelenjavo. Nekaj receptov z repo najdete TUKAJ!

Čeprav je običajno na mizah v glavnem pozimi, je repa jed, ki nas lahko razveseljuje skozi vse leto. Zgodnje sorte jemo v istem času kot redkvice, listno zelenino režemo od pomladi do jeseni in se čez zimo gostimo s podzemnim repnim zakladom. Ker repa ni le belo-rožnata in zeleno-bela, ampak tudi povsem bela, rumena, ali v celoti rdeča in še kakšnih barv, si z nekoliko raziskovanja pri nakupu semen z različnimi sortami ustvarimo raznovrstno repno vesolje, ki nam je v veselje v vseh letnih časih. Za prehrano so odlični  mladi spomladanski poganjki, vključno s popki in cvetovi, ki so prezimili v zemlji. Obstajajo pa tudi sorte, ki jih gojimo izključno za pridelavo mladih poganjkov, in solatna repa za rezanje mladih listov, ki jih uporabljamo za solate.

Kisla repa

Poleg zelja je repa v zimskih mesecih najbolj priljubljena povrtnina in jo največkrat pripravljajo kot kislo. Kupiti jo je mogoče skoraj v vsaki trgovini, vendar je najboljša tista, ki jo kupimo pri kmetu ali na trgu, direktno iz lesene kadi. Posebne pozornosti nakup ne zahteva, saj videz in vonj povesta skoraj vse. Vseeno pa jo je vredno poskusiti, kjer je to mogoče, saj je zaradi pogostega dodajanja sladkorja rada prekisla. Kisla repa se najdlje ohrani v leseni kadi, kjer se je tudi kisala. Za krajši čas jo lahko shranimo tudi v hladilniku, vendar nikar v plastični posodi. Trgovci sicer ponujajo namenske plastične sodčke za kislo zelje in repo, vendar kislina in plastika nekako ne gresta najbolje skupaj.