Domači ali pravi kostanj raste po skoraj vsej Sloveniji. Raste vse do nadmorske višine 800 metrov, uspeva pa na zmerno vlažnih, rahlih, humoznih in glinastih tleh, ki so bogata s kalijem. Sicer poznamo tudi divjega, a tokrat bo govor o domačem kostanju.

Plodovi dozorijo oktobra, in sicer v bodičastem ovoju oziroma ježicah, v katerih se skrivajo sočni rjavi plodovi. Kostanjeva drevesa v ’odraslem’ obdobju proizvedejo med 100 in 200 kilogrami plodov, vsaka tri leta lahko celo več, in morda boste presenečeni, ampak tudi listi imajo nekaj zdravilnih učinkovin.

Kupiti ali nabrati?

Merico pečenega kostanja je mogoče kupiti skoraj v vsakem mestnem središču, tudi surov kostanj, ki si ga po želji kuhanega ali pečenega pripravimo doma, lahko kupimo bodisi na tržnici bodisi v kateri izmed živilskih trgovin. A mnogi pravijo, da si je kostanj najlepše kar nabrati. Nabiranje teh mamljivih rjavih plodov je namreč lahko tudi prijetna rekreacija v dobri družbi in na svežem zraku, a če se boste v teh dneh odpravljali v gozd, da bi si nabrali kakšen kilogram ali dva kostanja, je dobro, da poznate opozorila, ki veljajo za nabiranje, da se ne bi zapletli v kakšne nevšečnosti.

Ker je kostanj izjemno okusen, se ni treba čuditi, da je imel že od nekdaj velik pomen v prehrani. Pospešeno so ga sadili in uživali že Etruščani in stari Grki. Po uvedbi krompirja in koruze je sicer postal nekoliko manj priljubljen, a je bil pogosto idealna rešitev, ko je grozila lakota. Kostanj ni le okusna jesenska poslastica, ki odlično dopolni naš jedilnik, pač pa je tudi izjemno hranljiv. Njegova glavna sestavina je škrob (tega je v surovem plodu okoli 44 odstotkov), vsebuje pa tudi 4 odstotke beljakovin, 2 odstotka maščob ter sladkor. Med vitamini prevladujejo predvsem vitamini skupine B (B1, B2 in B6), med minerali pa kalij, magnezij, kalcij in fosfor. Kitajska medicina kostanj priporoča celo kot zdravilo, saj naj bi krepil želodec in ledvice, torej v jesenskem in zimskem času ’šibkejše’ organe.

Uporaba

Večina najraje poseže po omamno dišečem pečenem kostanju, ki je izvrstna poslastica ob hladnih jesenskih večerih v družinskem krogu ali na prijateljskih piknikih, spet drugi prisegajo na kuhanega, ki je odličen hranljiv vmesni obrok, popularen pa je tudi v kuhi in peki. Iz njega lahko na primer naredimo pire, mogoče je izdelati celo moko, iz katere nato spečemo kruh in sladice, ko pa smo že pri sladicah – kostanjevih sladic je malo morje. Če nimate idej, kako bi kostanj umestili v svoj jedilnik, si nekaj okusnih receptov lahko preberete TUKAJ!

Dekoracija

Konec koncev pa so plodovi tako domačega kot tudi divjega kostanja odlična popestritev jesenskih aranžmajev, venčkov ali drugega okrasja. Prepustite domišljiji prosto pot in z uporabo jesenskih plodov tudi v svojem domu pričarajte jesen.

V branje priporočamo še: