Kvinoja se v prehrani uporablja kot žito, četudi to v resnici ni, saj je rastlina sorodstveno bolj povezana s špinačo in blitvo kot žitom. Semena so zelo majhna in spominjajo na proseno kašo. Običajno so bledo rumene barve, pri nekaterih vrstah pa bele, rožnate, oranžne, rdeče, rjave, črne ali celo vijoličaste barve.

Pred uporabo jo moramo dobro sprati!

Kvinoja vsekakor ni samo zelo zdravo živilo, temveč prava kulinarična poslastica. Kuhana ima lahko in nekoliko hrustljavo strukturo ter blag okus po oreščkih. Priprava je hitra in zelo preprosta, uporaba pa vsestranska. Pred uporabo jo moramo temeljito sprati na cedilu in nekajkrat preliti z vročo vodo, da odstranimo morebitne ostanke grenkih saponinov, ki se nahajajo v zunanjem ovoju semena. Sprano kvinojo pred kuhanjem po želji na hitro popražimo v suhi ponvi, da poudarimo njen oreščast okus. Kuhamo jo v razmerju 1:2 (1 del kvinoje : 2 dela tekočine - vode, jušne osnove, mleka). Na zmernem ognju jo kuhamo približno 15 minut, potem pa posodo odstavimo in pustimo stati še 5 minut, da zrna do konca nabreknejo. Kuhana kvinoja je odlična priloga, dodatek juham in enolončnicam, z nekaj dodatki pa jo lahko spremenimo v zelo okusen narastek, solato, "rižoto", polpete ali celo sladico.

Poleg zrn se v kulinariki vedno pogosteje uporabljajo tudi kvinojina moka in kosmiči. Moka se uporablja tako kot ostale vrste moke in se odlično obnese pri pripravi sladic, testenin ali kruha. Ker ne vsebuje glutena, ima pri pripravi testa nekoliko slabšo vezljivost, zato jo moramo mešati s kakšno drugo moko (npr. pšenično). Kvinojini kosmiči so izvrstna zamenjava za ovsene, vmešamo pa jih lahko tudi v zmes za mafine ali palačinke.