Najbrž se lahko strinjamo, da imata sveže sezonsko sadje in zelenjava poseben, pristen okus. Še posebej, če točno vemo, od kod prihajata. Jeseni je na slovenskih kmetijah obojega v izobilju, na nas pa je, da to s pridom izkoristimo in se oskrbimo z bogato ozimnico. Veliko darov narave je namreč sezonsko pogojenih, zato jih je potrebno bodisi porabiti sproti bodisi jih ustrezno shraniti za pozneje. Pri tem imamo več možnosti: sadje in zelenjavo lahko konzerviramo, sušimo ali zamrzujemo, nekatere plodove pa lahko v kleti hranimo tudi sveže, npr. jabolka ali hruške.
Kako najbolj optimalno shraniti sadje in zelenjavo?
Večino sezonske zelenjave in tudi sadja lahko narežemo na manjše koščke in shranimo v zamrzovalnik. Zelenjavo, ki jo želimo shraniti za dalj časa, je pred tem pametno še blanširati, kar pomeni, da jo za največ 3 minute potopimo v vrelo vodo in nato čim prej ohladimo, da se ne sopari. Nato jo pospravimo v vrečke ali posodice ter globoko zamrznemo. Sadja ne blanširamo, se ga pa splača zamrzniti takoj po obiranju, da ohrani čim več vitaminov in mineralov. Tako sadje kot zelenjavo lahko v ozimnico shranimo tudi v kozarcih. Iz zdravih plodov sadežev lahko naredimo kompot ali pa skuhamo marmelado, džem, čežano. Zelenjavo lahko vložimo v slanico ali kis, pri tem pa je potrebno paziti, da uporabimo ustrezne kozarce z brezhibno delujočimi pokrovčki. Oboje shranimo v temni prostor, da ne izgubi hranilnih snovi in ni izpostavljeno soncu.
Kaj lahko prezimi v shrambi?
Če razpolagamo z ustrezno ohlajeno in suho shrambo, lahko nekatero sadje in zelenjavo shranimo tudi sveže. Pri temperaturi okrog 10 stopinj Celzija bodo tudi do 6 mesecev na uporabo denimo počakale bučke, buče ter hruške in jabolka – slednja so še posebej znana po tem, da v ustreznih pogojih ostanejo sveža tudi celo zimo, še posebej stare avtohtone sorte, kot so beličnik, bobovec, boskopski kosmač, carjevič, čeprav brez težav prezimijo tudi jonagold, elstar, idared in priljubljeni zlati delišes. In ker ima Slovenija enkratne pogoje za pridelavo resnično kakovostnih jabolk, se v sezoni obiranja splača nakupiti nekaj zabojčkov tega lokalno pridelanega sadja in ga shraniti za zimo ali pa ga posušiti. Suhi jabolčni krhlji so namreč enkraten prigrizek za premagovanje lakote med večjimi obroki. Enako velja tudi za hruške.
Kam po sezonske izdelke iz lokalne pridelave?
Najboljša sadje in zelenjava izvirata iz domačih vrtov, a vsi žal nimamo možnosti obdelovati svojega koščka zemlje, zato se moramo zanašati na ponudbo naših trgovcev. Na srečo se tudi vse več le-teh zaveda pomena in dodane vrednosti lokalno pridelane hrane in na svoje police redno umešča izdelke z lokalnih kmetij, iz zadrug in industrijskih obratov. V Mercatorju denimo od slovenskih pridelovalcev in kmetijskih zadrug odkupijo več kot 500 milijonov evrov blaga na leto, kar je daleč največ pri nas. S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se tako skozi celo leto trudijo, da imajo kupci na prodajnih policah vedno na izbiro čim večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi prinašajo slovensko kakovost v svoje domove.
Zavedati se je potrebno, da vsak nakup šteje: lokalno pridelana in predelana hrana ne prepotuje stotin kilometrov do naših krožnikov. Ker izvira s kmetij, iz zadrug ter obratov v naši bližini, je ni treba zasičiti s konzervansi in umetnimi barvili, kar zagotavlja višjo hranilno vrednost ter višjo vsebnost vitaminov.
Samooskrba je v kriznih časih ključnega pomena
Poleg tega s kupovanjem lokalnih izdelkov ne podpiramo samo slovenskega podeželja, temveč tudi samooskrbno gospodarstvo. Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane so namreč izjemno pomembne predvsem zaradi zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, zagotavljanja preskrbe z živili v kriznih časih, urejenosti in obdelanosti podeželja, ohranjanja delovnih mest ter posledično zmanjšanja revščine na podeželju in v živilsko-predelovalni industriji. In ne, ne gre za utopične ideje, saj statistični podatki kažejo, da je bila Slovenija tik pred drugo svetovno vojno že samooskrbna, danes pa z domačo pridelavo večinoma ne pokrivamo svojih potreb in precej hrane uvažamo.
Vsak vaš nakup šteje!
Pot do samooskrbe je torej morda res dolga in trnova, nikakor pa nemogoča. Mercator s kampanjo Vsak vaš nakup šteje tlakuje pomemben del te poti, saj spodbuja nakup lokalno pridelane hrane in jo redno umešča na police v več kot 600 trgovinah po vseh kotičkih Slovenije. Svojo ponudbo so letos obogatili s kar 160 tonami kakovostnega slovenskega sadja in zelenjave, hkrati pa še poglobili vez in sodelovanje s slovenskimi pridelovalci hrane. Na ta način pomembno prispevajo k višji stopnji samooskrbe ter kakovosti prehrane, hkrati pa se krepita domača veriga vrednosti in podeželje.
Sedaj smo na potezi kupci – zavedati se moramo, da z nakupom slovenskih prehrambenih izdelkov podpiramo lokalne pridelovalce, zadruge, živilsko predelovalno industrijo in tudi trgovce. Močna domača industrija pa pomeni vse večjo izbiro in tudi vse bolj konkurenčne cene. Saj veste: Vsak nakup šteje!
Sponzorirana objava
