Možnosti barvanja in okraševanja pisanic je malo morje. Tisti bolj kreativni ustvarjate prave mojstrovine, večina pa se jih bodisi zaradi pomanjkanja časa bodisi zaradi pomanjkanja domišljije odloča za klasično varianto, da torej v trgovini kupijo že pripravljena barvila ali jajca obarvajo v čebulnih olupkih ali teranu. Če se odločate za prvo možnost, ne namenjajte pozornosti le barvnim odtenkom, v katere nameravate odeti jajca, ampak bodite pozorni tudi na dejstvo, da večina teh barvil vsebuje sintetična in zdravju škodljiva azobarvila. Da bi se jim izognili, lahko jajca pobarvate tudi z naravnimi barvili.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so preizkusili nekaj naravnih barvil, med drugim barvanje jajc s črno kavo, pa v kurkumi (turmerik), špinači, pesinemu soku, čaju posušenih borovnic in v teranu. Poudarili so, da barvanje traja veliko dlje kot s kupljenimi barvili in tudi barve niso tako kričeče, kljub vsemu pa bodo naravni pirhi bolj zdravi.

Kava: v hladno vodo stresemo toliko kave, kot da bi želeli skuhati močnejšo turško kavo, premešamo in nato dodamo jajca. Zelo počasi segrevamo in jajca kuhamo na minimalnem plamenu. Kokošja in prepeličja jajca se zelo lepo rjavo obarvajo.

Kurkuma (turmerik): recept je enak kot za barvanje v kavi, le da jo nadomestimo s kurkumo. Kokošja jajca, še posebej pa prepeličja, se zelo lepo rumeno obarvajo.

Špinača: jajca smo s špinačo barvali na več načinov. Poskusili smo s svežo, zamrznjeno in ekološko špinačo, pa tudi z grobo narezano in zmleto, a žal rezultati niso bili dobri. Še najboljši rezultat je bil, ko smo zamrznjeno ekološko špinačo štiri ure namakali v vodi (toliko, da je bila špinača prekrita), nato smo jo skuhali, precedili in v "zelenem soku" namakali že kuhana, a še vedno vroča jajca. Kokošja jajca so se minimalno obarvala, medtem ko je bila obarvanost nekoliko izrazitejša pri prepeličjih jajcih.

Pesa: jajca smo barvali v soku iz vložene pese in soku iz sveže pese iz ekološke pridelave. Barvanje v soku iz vložene pese ni bilo uspešno. "Barvo" iz sveže pese smo pripravili tako, da smo pol kilograma pese narezali na koščke (2 x 1 cm), jih prelili z vodo in skuhali. Tekočino smo precedili, dodali žličko kisa in v njej zelo počasi kuhali jajca. Barva jajčne lupine je postala nežno rožnate barve.

Borovnice: recepti sicer svetujejo barvanje v borovničevem čaju, a ker na trgu nismo našli takega, ki bi vseboval omembe vredno količino borovnic (večina jih vsebuje le od 0,5 do 2 %, drugo so arome), smo se odločili pripraviti čaj iz posušenih borovnic. Pripravili smo nekoliko močnejši čaj, kot je pisalo v navodilih; med kuhanjem smo borovnice z vilicami nekoliko potlačili. V precejenem čaju smo na majhnem plamenu kuhali jajca. Jajca so se zelo intenzivno obarvala od temno vijoličaste do že skoraj črne barve. Naravna "dekoracija" prepeličjih jajc pa ni prišla do izraza.

Teran: namesto v vodi smo jajca skuhali v teranu nižjega cenovnega razreda. Pričakovali smo sicer nekoliko boljši rezultat, verjetno pa je obarvanost zelo odvisna tudi od kakovosti vina.

Da bo velika noč minila brez nepotrebnih nevšečnosti, povezanih z zdravjem, je priporočljivo upoštevati nekaj nasvetov.

- Pisanice so odlična popestritev velikonočno okrašene mize, zato jih po navadi hranimo kar v košarici na mizi, a kot še opozarjajo na ZPS, zaradi mikrobiološke varnosti tam ne smejo ostati predolgo. Najbolje je, da jih najpozneje dve uri po kuhanju shranimo v hladilnik in porabimo v enem tednu, sicer tvegamo želodčne težave. Trdo kuhana jajca se namreč hitreje pokvarijo kot sveža, saj na lupini nimajo več ovojnice, ki varuje jajce pred vdorom škodljivih bakterij.

- Če barvate jajca s kupljenimi barvili, obarvane dele beljaka raje odrežite.

- K lepemu končnemu izdelku pripomore tudi izbira ustreznih jajc. Po mnenju strokovnjakinje s področja perutninarstva se zelo lepo obarvajo jajca slovenske avtohtone pasme, tj. štajerska kokoš; njihova lupina je slonokoščene barve. Žal danes štajerske kokoši živijo le še na redkih kmetijah.

Pa vesele velikonočne praznike!