Ajda je zelo hranljiv in vsestranski pridelek, ki ga lahko uporabljamo v različnih jedeh, od palačink do zdroba, kaše in različnih vrst testa. Kljub temu, da jo kulinarično gledano prištevamo med žita, ajda v resnici ni žito in ne vsebuje glutena. Zrna semen namreč pridobivamo iz cvetoče rastline, sorodne rabarbari in kislici. Vendar pa so jedrca v obliki piramide podobna zrnom pšenice tako s kulinarične kot s prehranske perspektive.

Dodatna prednost ajde je, da uspeva v prsti, kjer prava žita, kot sta pšenica in ječmen, težko preživijo, zaradi česar je v preteklosti veljala za hrano revnih. 

Kakšne so zahteve glede tal pri ajdi? 

Ajda je trdoživa rastlina, ki lahko raste v različnih tipih tal, vendar najbolje uspeva v dobro odcednih, rodovitnih tleh s pH vrednostjo med 6,0 in 7,0. Pomembno je, da se izogibamo preveč zbiti ali težki zemlji, saj lahko ta ovira rast korenin in vodi do slabega pridelka. Ajda potrebuje zemljo, ki je bogata z organskimi snovmi, zato razmislite o dodajanju komposta ali drugih organskih dodatkov svoji zemlji pred sejanjem. Poleg tega je ajda odlična rastlina za izboljšanje zdravja tal, saj lahko pomaga pri zatiranju plevelov in vračanju hranil nazaj v tla.

Izbira ustrezne klime za gojenje ajde.

Ajda ni pretirano občutljiva na hladne ali vroče razmere, zagotovo pa bo bolje rasla v nekoliko hladnejšem podnebju. V idealnem primeru bi morale biti temperature v času rastne sezone nekje med 15 in 20 stopinjami Celzija. Ajda lahko prenese tudi nekaj zmrzali, zaradi česar je dobra izbira za hladnejše regije, vendar se je pomembno izogibati sejanju ajde na območjih z visoko vlažnostjo, ki povzroči težave z boleznimi in škodljivci. Na splošno je ajda odličen pridelek za območja s kratkimi rastnimi dobami.

Priprava tal za sejanje ajde

Pred sejanjem ajde je pomembno, da pripravimo tla za čimbolj optimalno rast. Poleg ustreznega pH-ja in zračnosti zemlje je prav tako nujno zemljo očistiti plevela in drugih ostankov, ki bi lahko ovirali rast. Eden od načinov za pripravo zemlje je obdelava do globine 15–20 centimetrov in dodajanje organske snovi, kot sta kompost in gnoj. To bo pomagalo izboljšati strukturo in rodovitnost tal, kar vodi do bolj zdravih rastlin in bogatejšega pridelka.

Sejanje in nega ajde

Ko je zemlja pripravljena, je čas za sejanje ajde. Ajdo lahko sejemo spomladi ali jeseni, odvisno od podnebja in rastnih razmer. Semena posadimo na globino dveh do petih centimetrov in približno 15 centimetrov narazen. Ajda zahteva redno zalivanje, zlasti v sušnih obdobjih. Gnojenje z uravnoteženim gnojilom je priporočljivo vsakih štiri do šest tednov. Ob pravilni negi je lahko zelo donosna in hranljiva rastlina.

Spravilo in shranjevanje ajde

Ajda je običajno pripravljena za žetev približno 10–12 tednov po sejanju. V tem času bodo rastline porjavele, semena pa postala trda in temna. Pomembno je, da ajdo požanjemo, še preden začnejo semena pokati, kar se lahko zgodi hitro. Najlažji način za žetev ajde je, da rastline porežemo pri tleh in jih nato omlatimo, da odstranimo semena. Ko so semena ločena od plevela, jih lahko hranimo na hladnem in suhem mestu do enega leta. 

Prehranska vrednost ajde

Ajda ima oreščkast, zemeljski okus. Je polna vlaknin, ima nizek glikemični indeks in ne vsebuje glutena. Po nekaterih študijah, izvedenih na Kitajskem, je redno uživanje jedi iz ajde povezano z nadzorom visokega krvnega tlaka. Ajdovo moko uporabljamo pri peki za izdelavo brezglutenskih tort, piškotov in kruha, precej poznana in priljubljena pa je tudi ajdova kaša z najrazličnejšimi slanimi ali sladkimi dodatki.