Čili

Čili predstavlja osnovo azijske kuhinje. Tako zelene kot rdeče čilije prodajajo na tržnicah, najdemo pa jih cele ali zmlete. V azijski kulinariki so kosmiči čilija pogosto uporabljeni v kombinaciji s čilijevim oljem.  

Med najbolj priljubljene jedi s čilijem sodijo japonske kozice v čili omaki Ebi, singapurska čili rakovica in tajski sladki čili piščanec. Za sečuansko in večino drugih različic kitajske kuhinje je značilna uporaba celih čilijev, medtem, ko Korejci v svojih receptih pogosteje uporabljajo čilijeve kosmiče in posušen čili v prahu.  

Ne glede na to, ali imate seme neverjetno pekočega čilija (kot je Carolina Reaper) ali blag čili (kot sta jalapeno in habanero) ali 'samo' semena paprik, boste za to, da bodo semena čilija kalila, potrebovali toploto. Na splošno je optimalna temperatura med 25 in 30 stopinjami. Če ste se kdaj vprašali, zakaj semena ne kalijo ali pa kalijo slabo, je to morda posledica nizke temperature. Več o vzgoji čilija si lahko preberete TUKAJ.

Kurkuma

Kurkuma je še ena izmed bistvenih azijskih začimb, ki poleg okusa jedi dodajo tudi intenzivno rumeno ali oranžno barvo. Začimba, ki raste kot gomolj ima rahlo grenak, zemeljski okus, podoben gorčičnim semenom. Izhaja iz iste družine kot ingver, kar lahko sklepamo že po videzu. Pri nas jo najpogosteje najdemo posušeno in zmleto v prah, sicer pa jo lahko uživamo tudi svežo. Slednja ima sicer nekoliko blažji okus od posušene.  

Kurkuma se uporablja v različnih tajskih jedeh, kot sta tajski rumeni kari in piščanec s kurkumo na žaru, imenovan Ayam Panggang Kunyit.  

Kurkuma pa ni le začimba, ki jedi doda okus in barvo ampak, je znana tudi po svojih zdravilnih učinkih. Ima močne protivnetne, protibakterijske in protivirusne lastnosti. Njene učinkovine med drugim tako pripomorejo k umiritvi kašlja in drugih simptomov prehlada, izboljšajo stanje kože, lajšajo simptome artritisa.  

Potrebujete večjo sočno in napeto korenino kurkume, ki jo lahko kupite v bolje založenih prodajalnah ter več lončkov s premerom okoli 20 cm.

Korenino, ki na prvi pogled spominja na ingver, prelomite na več manjših koščkov ter vsakega položite v en lonček z zemljo, tako da bo košček korenine zakopan približno 2 cm globoko.  Zemlja naj bo vlažna, zato jo ves čas vlažite, a ne pretiravajte, da ne bo koreninica zgnila. Dodate lahko tudi nekaj gnojila, da bo imela več hranil in bo bolje pognala.

Žafran

Žafran, znan po svoji izraziti barvi in rahlo sladki aromi, je ena najbolj cenjenih začimb na svetu. Pri izbiri žafrana bodite pozorno na njegovo barvo – svetlejša in intenzivnejša barva namreč pomeni močnejšo aromo.  

Z žafranom jedi dodamo tako barvo kot okus. V azijski kulinariki ga najpogosteje zasledimo na območju Irana, kjer je tako cenjen, da ga imenujejo kar rdeče zlato. Iz njega pripravljajo tako imenovan Bastani Sonnati, ki je pravzaprav žafranov sladoled, poleg tega pa ga dodajajo tudi k različnim vrstam riža, jedem iz svinjskega mesa in ribam. Znan je tudi njihov perzijski čaj z okusom žafrana.  

Tajska bazilika

Tajska bazilika izvira iz jugovzhodne Azije. Njeni listi so čvrsti, pogosto z nazobčanimi robovi in po obliki ne odstopajo dosti od nam bolj poznane vrste bazilike. Stebla in cvetovi imajo značilen vijoličen odtenek.

V osnovi je ostrega okusa, nekoliko pikantna in spominja na mešanico janeža in sladkega korena. Je živahen, nenadomestljiv dodatek v mnogih azijskih jedeh. Ko govorimo o avtentični azijski jedi, boste potrebovali pravo tajsko baziliko.  

Na Tajskem ga boste našli v praktično vseh vrstah jedi, od solat do karijev ter celo ocvrtega krompirja. V Vietnamu ga v kombinaciji z limeto, kalčki, čilijevo omako in drugimi zelišči postrežejo kot dodatek tradicionalni juhi z rezanci, imenovani 'pho'.  

Maqaw Pepper

Mountain pepper ali gorski poper, kot bi ga lahko poimenovali po naše, je aromatičen dodatek k različnim tajvanskim jedem. Poprova zrna jedi dodajo svežo citrusno aromo in nekaj pikantnega okusa. Po okusu spominjajo na mešanico limone, svežega ingverja in črnega popra.

Kljub temu, da so videti kot poprova zrna, gre v resnici za semena, ki izvirajo iz Tajvana in se jih v njihovi tradicionalni kulinariki uporablja že od nekdaj.  

Ker je močnejšega okusa je Maqaw Pepper lahko dobra alternativa črnemu popru v omaki, če želite jedi povzdigniti okus. V tajvanski ali drugih azijskih kuhinjah ga kombinirajo z limonsko travo, ingverjem in cimetom.  

Zvezdasti janež

Zvezdasti janež je pravzaprav strok v katerem se skrivajo semena – v vsakem, od običajno osmih krakov zvezde - po eno seme. Raste za grmu, ki izvira iz jugozahodne Kitajske. Užitna so tako semena kot cel strok, jedi pa daje sladek, močan okus po janežu. Kupimo ga lahko celega ali v mleti obliki.  

Janežev strok poberejo, še preden dozori, in ga nato posušijo na soncu, kar mu daje značilno temno rjavo barvo.  

Znan je kot ena od začimb v kitajski različici 'five spice' in odlično dopolnjuje mesne jedi s piščancem, račko, govedino ali svinjino. Poleg kitajske kulinarike je široko uporaben tudi v drugih azijskih kuhinjah. V vietnamski kulinariki je zvezdasti janež pomembna začimba pho - juhe z rezanci, v zahodnih kulturah pa se pogosteje uporablja za aromatiziranje likerjev, kot sta absint in sambuca pa tudi za piškote in druge sladice.  

Ingver

Ingver je korenina, sorodna kurkumi, ki je priljubljena tako zaradi svoje kulinarične vsestranskosti kot tudi zaradi pozitivnih učinkov na telo, saj je bogat vir antioksidantov in ima močne protivnetne lastnosti.

Precej razširjena in poznana je tudi pri nas, kupimo pa jo lahko v skoraj vsaki, malo večji trgovini ali na tržnici. Aroma svežega ingverja je nenadomestljiva, vseeno pa se v azijski kulinariki povečini uporablja v suhi obliki.  

Poleg česna je ingver ena glavnih sestavin iz katerih pripravljajo omake in paste, tako za okus kot konsistenco. Ingver je precej intenzivnega, pekočega okusa, dobro pa se veže z muškatnim oreščkom in cimetom.  

Razmnoževanja ingverja se lahko lotite na dva načina. Eden je, da korenike oziroma rizome, še preden začnejo poganjati, najprej razrežete, in sicer tako, da je na vsakem delu rizoma od tri do pet spečih brstov. Preden jih posadite, nekaj dni počakajte, da se sveže rane nekoliko zasušijo, saj v nasprotnem primeru v zemlji lahko pride do okužbe. Žal pa v tem primeru ne morete vedeti, koliko brstov bo dejansko pognalo in preden boste prve poganjke sploh opazili, lahko preteče nekaj tednov. Lahko pa ubereto drugo pot. Počakajte, da na koreniki najprej poženejo brsti oziroma tako imenovane speče oči in šele nato ingver posadite. Več o domači vzgoji ingverja si preberite TUKAJ.