Čeprav ga pogosto označujemo kot plevel, je regrat v resnici izjemno vsestranska in hranilna rastlina, ki ima dolgo zgodovino uporabe tako v prehrani kot tudi v ljudski medicini. Uspeva predvsem na travnikih, pašnikih in ob poteh ter je razširjen po zmerno toplih območjih severne poloble.

Katere dele regrata lahko jemo?

Užitna je celotna regratova rastlina – od korenine do cveta. Mladi listi so cenjena sestavina spomladanskih jedi, saj prijetno grenijo in se odlično podajo v solate, še posebej v kombinaciji z jajci, krompirjem ali čemažem. Regratovi cvetovi so uporabni za pripravo sirupov in tinktur ter kot užitna dekoracija. Korenine, ki jih nabiramo predvsem jeseni ali zgodaj spomladi, so bogate z inulinom in se pogosto uporabljajo pražene kot nadomestek za kavo.

Ni vseeno, kje regrat nabiramo

Regrat, podobno kot druge listnate rastline, zlahka absorbira nitrate iz tal. Na območjih, ki so intenzivno gnojena ali onesnažena, je koncentracija nitratov v rastlinah pogosto bistveno višja.

V človeškem telesu se nitrati lahko presnovijo v nitrite, ki v prisotnosti aminov – ti se naravno pojavljajo predvsem v beljakovinsko bogatih živilih, kot so meso, ribe, zorjeni siri, jajca, fermentirani izdelki in pivo – tvorijo nitrozamine. 

Gre za spojine, ki so potencialno rakotvorne, zlasti ob pogostem uživanju. Tveganje za njihovo tvorbo se dodatno poveča pri visokih temperaturah, na primer pri kuhanju ali pečenju.

Čista rastišča regrata

Zaradi tega je priporočljivo, da regrat nabiramo izključno na čistih, naravnih rastiščih – stran od prometnih cest, industrijskih območij in površin, ki so izpostavljene intenzivnemu gnojenju. Le tako lahko zagotovimo varno uživanje te izjemno hranilne rastline in se izognemo morebitnim tveganjem, povezanim z onesnaženjem.