Kopučasta lesenjača, zaradi svoje oblike in nenavadnega videza znana tudi kot mrtvaški prsti, se pojavlja na vznožju bukovih štorov in občasno tudi na drugih lesenih površinah v naravi. Opazimo jo lahko skozi vse leto ne glede na letni čas. Običajno jo najdemo v šopih treh do šestih 'prstov', ki so pogosto upognjeni in dajejo vtis artritičnih črnih členkov.
Otečeni, počrneli 'prsti', ki segajo v višino ali pa kukajo iz lesenega štora – to je kopučasta lesenjača ali mrtvaški prsti. Čeprav sicer povsem običajna gliva, s svojim strašljivim videzom daje vtis, kot da bi nekdo, ki je pokopan pod gozdnimi tlemi, poskušal pobegniti.
Dokaj pogoste so v Veliki Britaniji, na Irskem, v celinski Evropi in v nekaterih delih Severne Amerike.
Kako so videti prsti mrtveca?
Grozljivi skupki trdih, bradavičastih 'prstov' v višino zrastejo nekje med 3 in 10 centimetrov. Sprva so bledo sivi z belkasto konico, ki deluje kot noht. V zgodnji fazi razvoja so prevlečeni s tanko ovojnico, ki so pravzaprav njene spore. Pod črno zunanjo plastjo, ki vsebuje trose, se skriva bela žilava notranjost.
Kopučasto lesenjačo zlahka zamenjamo za dolgobetno lesenjačo, saj sta na prvi pogled videti podobno, vendar je slednja bolj nežna in občutljiva ter v naravi manj pogosta.
Prsti se v različnih stopnjah življenjskega sloga razlikujejo po videzu, od tod tudi ime – polymorpha, kar pomeni 'številne oblike'.
Videz nezrele glive
V začetni fazi rasti ima kopučasta lesenjača obliko nekakšnega kija, s topo zoženo belo konico in bledim do temno sivim telesom, pogosto z modrikastim ali vijoličastim pasom. Površina je rahlo hrapava in suha.
Njihova naravna vrednost
Kopučasta lesenjača je saprofitska gliva, ki hranila v obliki polisaharidov črpa iz lesa in za sabo pušča mehke, s hranili bogate ostanke, s katerimi se prehranjujejo številni nevretenčarji, zato je pomemben člen v gozdnem ekosistemu.
Je kopučasta lesenjača strupena?
Gliva mrtvaški prsti običajno velja za neužitno, kar glede na njen grozljiv videz niti ni presenetljivo. Vendar pa so zelo mlade in še mehke glive lahko užitne. V tej fazi imajo okus po gobah, ki jih sicer uživamo in v majhnih količinah ne povzročajo simptomov zastrupitve, tudi če jih jemo surove. Ugotovitve sicer temeljijo na zelo majhnem vzorcu, zato ni znano, ali lahko povzročijo negativne učinke na daljši rok in ob dolgotrajnem uživanju.
V tradicionalni indijski ali bolje rečeno ajurvedski medicini se ta goba uporablja posušena, zmleta in pomešana s sladkorjem za spodbujanje laktacije po porodu.
