Kumino se goji kot dvoletnico
Kumina je začimba, ki jo najdemo pod latinskim imenom Carum carvi, gojimo pa jo kot dvoletnico. V prvem letu požene liste, drugo rastno sezono pa cvetove in semena. Od saditve do pobiranja navadno traja približno eno leto in dva meseca, zato je za pridobivanje semen kumine potrebnega nekaj načrtovanja. Rastlina zraste do 3 metre in tvori cvetove v obliki dežničkov.
Začimba, ki blagodejno vpliva na rast vrtnin
Kumina na vašem vrtu ima blagodejne učinke na celoten vrt. V času cvetenja namreč privablja številne vrste plenilskih žuželk, ki zatirajo različne škodljivce in tako vrtnine pomaga obvarovati na naraven način brez škodljivih pesticidov. Posadite jo blizu katerega koli pridelka, ki so ga napadle gosenice ali listne uši, pozitivne učinke pa lahko pričakujete v drugem letu rasti.
Kumina potrebuje veliko sonca
Raste na sončnem mestu v dobro odcedni, bogati zemlji. Pozorni bodite na to, da rastlini ves čas odstranjujete plevel, ki ji zastira sončno svetlobo in jemlje hranilne snovi iz prsti. Če bo v času rasti prejela dovolj sonca, bo namreč razvila močnejšo aromo.
Najbolj primeren čas za sajenje je ob koncu poletja
Najbolj primeren čas za sejanje na prosto je zgodaj jeseni ali v sredini pomladi. Njeni dobri sosedi so fižol, grah, zelje, krompir, rdeča pesa, špinača in kumare. Semena lahko posadite neposredno v zemljo, 5 mm do 1 cm globoko, tako da bo kasneje med vsako rastlino vsaj 20 centimetrov razdalje ali celo kakšen centimeter več.
Zelena rastlinica v začetku rasti nekoliko spominja na korenje. V prvem letu bo najverjetneje dosegla 20 cm višine, v prihodnjem letu pa bo zgodaj spomladi pognala pastinaku podobne korenine, ter kasneje poleti še steblo, na katerem bodo zrasli cvetovi.
Liste in cvetove, ki so prav tako užitni, pobiramo poleti, semena pa v jeseni.
Semena kumine, ki so pogosto dodatek najrazličnejšim zelenjavnim in mesnim jedem, so pravzaprav posušeni plodovi te rastline, kljub temu jih v kulinaričnem svetu običajno imenujemo semena.
Uporaba kumine v kuhinji
Gre za zelo aromatično začimbo z blagim okusom po janežu ali sladkem korenu. Jedem doda prijeten zemeljski okus, odlično pa se poveže z aromo citrusov in popra.
Uporabljajo se lahko tako cela kot zmleta, slednja pa so nekoliko močnejšega okusa. Če vaš recept zahteva eno čajno žličko cele kumine, jo lahko nadomestite s 3/4 čajne žličke mlete različice.
Semena kumine se pogosto dodajajo tudi pekovskim izdelkom, kot so rženi kruh, kvašeni rogljički in druge vrste peciva. So tudi tradicionalna sestavina karija, klobas, golaža in celo likerjev. Dobro se ujamejo s česnom, svinjino, zeljem in paradižnikovo omako.
Poleg semen, ki so v resnici plodovi, so užitni tudi listi kumine. Posušeni ali sveži so odličen dodatek solatam, juham in enolončnicam. Korenino lahko uživamo tudi kot zelenjavo, podobno kot koren zelene.
Kako ohraniti vonj in okus te začimbe
Najboljši način, da ohranite svežino in aromo zrn ali kumine v prahu, je shranjevanje v neprodušnih posodah na hladnem in suhem mestu. Celo kumino lahko shranite v hladilniku, če ji resnično želite podaljšati obstojnost. Semena kumine se obdržijo veliko dlje kot mleta različica, zato je najbolje, da jih meljemo sproti.
Zdravilne lastnosti kumine
V zadnjem času zanimanje za kumino znova narašča, saj novejše raziskave dokazujejo, da ima izjemno pozitiven vpliv na naše zdravje.
Uživanje kumine v prahu je lahko koristno za ljudi, ki poskušajo obvladati svojo telesno težo. Znanstveno dokazano je tudi, da eterično olje v semenih kumine blagodejno vpliva na raven krvnega sladkorja. Poleg tega ima ta začimba pomembno vlogo pri obvladovanju stresa, saj deluje kot antioksidant, ki je po nekaterih podatkih celo učinkovitejši kot vitamin C.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV