Ancho čili

Mehiška hrana je, vsaj za naš okus, precej pikantna, zato ni presenečenje, da se vse začne in konča pri čilijih. Čili ancho je pravzaprav posušen čili v prahu, ki ga pridobivajo iz posebne vrste čilija, imenovane poblano. Za razliko od drugih vrst je poblano rahlo sladkega in sadnega okusa, s pridihom slive, rozin in tobaka. Je vsestransko uporaben tako v mesnih jedeh, enolončnicah in juhah kot tudi v solatah in prelivih ter pomakah. Čili ancho lahko preprosto naredimo doma, potrebujemo le pravo vrsto čilija, ki ga posušimo in zmeljemo. 

Za to, da bodo semena čilija kalila, bomo potrebovali toploto. Na splošno je optimalna temperatura med 25 in 30 stopinjami Celzija. Zato poskrbite, da bodo semena na toplem. Uporabite lahko polico nad radiatorjem, nekateri uporabljajo celo grelne blazine. Da bo temperatura čim bolj konstantna in da bo prst ostala vlažna, naj ima posoda s semeni pokrov – dokler semena ne pokukajo iz prsti, ne potrebujejo svetlobe.

Več o vzgoji čilija si preberite TUKAJ. 

Janež

Janež sicer izvira iz vzhodnega Sredozemlja in jugovzhodne Azije, vendar je izjemno priljubljen tudi v Mehiki. Semena po videzu spominjajo na komarček ali koprc, njihov okus pa je sladek, rahlo pikanten in podoben koromaču. Čeprav ga boste našli tudi v slanih jedeh, kot je tradicionalna omaka mole, se dobro ujema s cimetom in vanilijo, zato ga pogosteje uporabljajo pri peki najrazličnejših sladic. 

Listi avokada

Medtem ko je avokado precej priljubljen sadež tudi pri nas, malokdo ve, da ima ta rastlina tudi izjemno aromatične liste, ki jih predvsem v osrednji in južni Mehiki pogosto dodajajo k jedem za obogatitev okusa. Pred uporabo jih običajno popečejo, da sprostijo lešnikovo aromo in dajo nežen okus po janežu in sladkem korenu. Mladi listi so odlična začimba k pečenemu mesu, ribam na žaru, enolončnicam, solatnim prelivom in mehiškim zavitkom tamale. 

Drevo avokadovec (botanično ameriška hruška – Persea americana), ki sicer izvira iz Srednje Amerike in Mehike, je relativno preprosto za vzgojo in tudi v naših pogojih raste precej hitro, žal pa je zelo težko pri nas vzgojiti plodove avokada. Sicer je mogoče nekatere sorte vzgojiti tudi s potaknjenci, a je vzgoja iz semena najbolj enostavna. Potrebujete ustrezno zrel avokado, v katerem se je seme že razvilo v celoti.

Koriander

Koriander zraste med 50 in 60 centimetri visoko, ima ravno golo steblo, listi so različnih velikosti; široko loputasti so pri dnu rastline, manjši ter pernati pa višje na rastlinskem steblu. Cvetovi so beli ali bledo rdečkasti, plodovi pa oblaste oblike, suhi in premera od 3 do 5 milimetrov. Tako kot vse ostale začimbe je tudi koriander najbolje gojiti doma, da ga imamo lahko ves čas pri roki. Uspeval bo tako na vrtu kot v lončkih, globokih 10 ali več centimetrov. Najraje ima sončna in topla rastišča in dobro odceden substrat.

Koriander so v 16. stoletju v Mehiko prinesli kitajski delavci v rudnikih srebra v južni Mehiki in Južni Ameriki. Zelišče, ki je sorodnik peteršilja in korenja, daje osvežilen okus, ki rahlo spominja na citruse. Zanimivost koriandra je, da nekateri v njem zaznavajo okus po milu, za kar naj bi obstajale genetske predispozicije, ki pa jih imajo le določeni ljudje. V mehiški kuhinji ga pogosto dodajajo k tacosom, salsam, mole omakam ter jedem na osnovi riža in fižola.  

Mehiški origano 

Origano najpogosteje povezujemo z Italijo, vendar obstaja tudi mehiška verzija te začimbe. Mehiški origano in mediteranski, ki ga poznamo pri nas, sicer ne spadata v isto družino, imata pa podoben vonj in okus. Mehiški origano, ki je sorodnik verbene, je svetlejše barve in rahlo diši po citrusih. Odlično se poda k mesu ali ribam na žaru, juham, enolončnicam, salsam ter omakam s paradižnikovo osnovo. Pogosto ga kombinirajo s čiliji, kumino in papriko.

Origano lahko gojimo tako na vrtu kot na balkonu ali terasi v posodah. Sadike pridobimo z delitvijo grmička (jeseni ali spomladi) ali s podtikanjem rastnih vršičkov (sredi poletja). Med sadikami na vrtu naj bo 30 cm prostora v vrsti in 50 cm med vrstami. Najbolj bodo uspevale sadike, ki bodo pred presajanjem na prosto prezimile, hvaležne pa bodo topli in sončni legi. Tla niso tako pomembna, je pa prednost, če so rodovitna, globoka in odcedna. Če sejemo seme, moramo zagotoviti namakanje in preprečiti izsuševanje tal. Ko rastlina zraste nekje do 15 cm, jo skrajšamo na višino okoli 5 cm, da preprečimo razvoj stranskih poganjkov ter bujno pokončno rast.

Mehiška vanilja

Mehiška vanilja velja za eno najbolj kakovostnih na svetu, njena zrna in stroki pa so tudi zaradi zapletene pridelave med najdražjimi. Vanilja je zares specifična, zato bi njen vonj in okus težko primerjali s katero drugo začimbo ali zeliščem. Največkrat se uporablja pri izdelavi slaščic, med drugim tudi za tradicionalni puding, imenovan Flan.

Vanilja je sicer ovijalka – ovija se okrog drevesnih debel, palice ali kakšne druge opore. Plodovi oziroma stroki vanilje so tisti, ki so bistvenega pomena, kajti v njih se nahaja tista značilna dišava, imenovana vanilin. Ker pa je plod rezultat oprašitve cveta, morajo tisti, ki se ukvarjajo z gojenjem vanilje, cvetove umetno in ročno opraševati. Umetno opraševanje pa je vse prej kot lahko naloga, kajti cvetove vanilje se oprašuje le tistih nekaj ur zgodaj zjutraj, ko posamezni cvetovi te rastline cvetijo. Neoplojeni cvetovi odmrejo in jih je treba odstraniti. Oplojeni cvetovi pa sčasoma rodijo stroke, v katerih so majhna, temna semena, iz katerih se potem z večstopenjskim in zapletenim postopkom pridobiva vaniljina esenca. Pomembno je, da se stroki oberejo, ko so še zeleni oziroma ko začnejo le rahlo rumeneti na soncu. Tako kot opraševanje tudi obiranje strokov na plantažah vanilje poteka ročno.

Piment 

Piment, imenovan tudi jamajški poper, izvira iz Latinske Amerike in Karibskega otočja. Gre za še eno zelo okusno in vsestransko uporabno začimbo, ki je v mehiški kulinariki nepogrešljiva. V okusu združuje dišečo aromo in okuse cimeta, ingverja, nageljnovih žbic in muškatnega oreščka, prav s temi začimbami pa se tudi lepo ujame v mesnih in zelenjavnih jedeh, napitkih in celo v sladicah.