Gre za seznam, ki razkriva, katero je tisto sadje, ki že zaradi bolj zahtevne pridelave, nagnjenosti k razvoju bolezni in pogostih škodljivcev velja za najpogosteje tretiranega s pesticidi. Seznam vsako leto pripravi neprofitna organizacija Environmental Working Group.

Letošnji podatki zajemajo rezultate skoraj 46.569 vzorcev 46 vrst sadja in zelenjave.

Na vrhu lestvice so jagode, sledi pa jim zelena listnata zelenjava, kot je denimo špinača. Temu se po vrstnem redu pridružujejo še ohrovt, breskve, hruške, nektarine, jabolka, grozdje, češnje, borovnice in stročji fižol. 

V primerjavi z lanskim letom sta s seznama izginila zelena in paradižnik, nanj pa so se po novem uvrstile borovnice in stročji fižol.

Po drugi strani pa so za uživanje najbolj varni avokado, sladka koruza, ananas, čebula, grah, šparglji, melona, kivi, zelje, gobe, mango, sladki krompir, lubenica, korenček.

Omenjeni seznam je bil opravljen na rezultatih pridelkov, vzgojenih ali uvoženih v ZDA. Kakšno pa je stanje v Evropi?

Velik odstotek sadja – evropskih hrušk (49 odstotkov), namiznega grozdja (44 odstotkov), jabolk (34 odstotkov), sliv (29 odstotkov) in malin (25 ) – je bil prodan z ostanki pesticidov, povezanih s povečanim tveganjem za nastanek raka, bolezni srca in drugih resnih stanj, kažejo podatki organizacije Pesticide Action Network (PAN) Europe. Večina jih predstavlja nevarnost že pri zelo majhnih odmerkih.

Sadje iz nekaterih držav je bolj onesnaženo kot iz drugih. Okuženih je bilo skoraj tri četrtine (71 odstotkov) nizozemskih jabolk, nekoliko manj tistih iz Grčije (54 odstotkov) in Portugalske (50 odstotkov). Večji je bil delež onesnaženih belgijskih, nizozemskih in portugalskih hrušk (71, 70 in 68 odstotkov) ter skoraj polovica madžarskih in grških sliv. Daleč najbolj onesnažene so bile norveške maline, pri grozdju pa grško in italijansko grozdje. Ti rezultati so delo raziskovanja organizacije Earth Trails.

Pesticide Action Network (PAN) Europe je analiziral 44.137 vzorcev svežega sadja, ki so jih testirale vlade od leta 2011 do 2020. Ugotovili so, da se je kontaminacija jabolk, hrušk in sliv od leta 2011 skoraj podvojila. Leta 2020 je bila kontaminirana tretjina (33 odstotkov) vsega vzorčenega sadja, kar je več kot leta 2011, ko je bilo kontaminiranih 20 odstotkov vzorcev.